Pelargonije, pomladni okras mnogih oken in balkonov, ogrožajo številni škodljivci in bolezni, katerim pa je pogost vzrok napačna oskrba rastlin.

Pomembni dejavniki, na katere moramo pri oskrbi paziti so:

• voda za zalivanje in pršenje naj bo postana in ogreta,
• z gnojenjem ne smemo pretiravati,
• prostor za rože naj bo zračen in svetel, vendar ne s celodnevno sončno pripeko,
• rastline redno pregledujemo, če jih ni okužila bolezen ali napadel škodljivec.

Priporočljivo je rastline enkrat do dvakrat poškropiti s preventivnim fungicidom, predvsem če so bile dalj časa izpostavljene močnemu dežju ali toči, ker so takrat pogoji za izbruh bolezni najugodnejši. Proti škodljivcem škropimo šele, ko smo jih opazili.

ŠKODLJIVCI

Listne uši

Uši izsesavajo liste, ter jih zastrupljajo, da se zvijajo, nabrekajo in sušijo. Hkrati uši prenašajo tudi viroze. Rastline moramo stalno kontrolirati.

Trips

Na zgornji strani listov se pojavijo svetle pikice, na spodnji pa svetlo rumene izbokline. Listi rumenijo in odpadajo. Trips je svetlo oranžne barve, velik 1,4 mm. Pojavi se, pri temperaturi 20°C in se zelo hitro širi, ker se giblje po zraku. Pogosto na poškodovanih listih škodljivca sploh ne opazimo več. Najhuje prizadene zonalke.

Pršica

Pršica je v zadnjem času pogost škodljivec na pelargonijah. Na listih opazimo plutaste izbokline, ob močnem napadu postane plutava celotna površina lista. Na spodnji strani listov se pojavijo mrežasti zapredki. Pršico zatiramo z akaricidi.

Gosenice

Na pelargonijah se pojavlja več vrst gosenic, različnih velikosti (5-25 mm), temno, do svetlozelenih. Hranijo se z listi, ki jih objedajo, tako da v nekaj dneh lahko oberejo celo rastlino. Zelo hitro se razmnožujejo v poletnem času in povzročijo veliko škodo.

BOLEZNI

Stebelna gniloba

Povzroča jo več vrst glive Pythium. Širi se od spodaj navzgor, kot črna gnila mesta na steblu, nasprotno od bakterioze pa se pojavlja le površinsko. Vzrok stebelne gnilobe je prenizka temperatura (pod 15°C) in prevelika vlažnost pri vzgoji sadik.

Siva plesen (Botrytis cinerea)

Spodnji listi in peclji dobijo sivo prevleko, kasneje pa se posušijo in odpadejo. Bolezni se lahko izognemo s pravilno oskrbo rastlin:

- preprečimo zadrževanje rose na rastlinah tako, da rastline pršimo zjutraj   in voda tekom dopoldneva izhlapi,

- rastline morajo biti na zračnem, svetlem in toplem prostoru,

- pazimo, da ne gnojimo s preveliko količino dušika.

Rja na pelargonijah (Puccinia pelargonii)

Gliva se naseli na poškodovanem tkivu listov, kjer je izvor bolezni. Na zgornji strani listov opazimo svetle obročke, ki so v sredini popolnoma razbarvani. Na spodnji strani listov se pojavijo rjave spore v obliki koncentričnih krogov. Bolezen izbruhne pri temperaturi 20°C in povečani vlažnosti zraka.

Talne glive (Rizoctonia spp.)

Rizoctonia in podobne talne glive povzročajo bolezen ob previsoki vlagi in preveliki vsebnosti šote v substratih. Infekcija je posledica primarne okužbe zaradi kondenzacije vode na rastlini ob znižani temperaturi. Gliva se lahko naseli tudi v poškodovano tkivo poganjka.

Črna listna pegavost (Alternaria spp.)

Bolezen se pojavi na starih listih in se širi od spodaj navzgor. Povzroča jo prevelika vlažnost in rosenje rastlin z vrha, ter zniževanje temperature. Na listih opazimo na zgornji strani svetle lise z rjavo sredino, na spodnji strani pa rjavozelene vdolbinice.

Listna pegavost (Macrosporium)

Pojavlja se na mladih in starih listih ob prekomernem gnojenju in zalivanju. Pege so velike 8-12 mm, svetlorjave barve. Listi kmalu odmrejo.

FIZIOLOŠKE MOTNJE

Temperatura:

Rdeča obarvanost robov listja je posledica temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo (nizke nočne temperature, visoke dnevne temperature z močno osvetlitvijo)

Prenizka temperatura povzroči pomanjkanje klorofila

Gnojenje:

Zvijanje listov zaradi prevelike količine dušika

Temne žile in svetle ploskve med žilami zaradi pomanjkanja magnezija

Prekomerno zalivanje:

Plutavost, kot posledica prekomernega zalivanja

Lise zaradi pršenja z vodo pri nizkih temperaturah

Odpadanje listov zaradi prevelike vlažnosti substrata

Andreja Tomšič