Posodovke prenesemo na prosto, ko se pomlad že toliko »udomači«, da ni več nevarnosti slane. Čez leto jih gojimo na prostem, v posodah, seveda. Vsaka ima svoje zahteve, ki jih moramo upoštevati. Vse pa potrebujejo redno zalivanje, saj na dež ne morejo »računati«. Tudi, če rastejo pod »milim nebom«, pade v posodo daleč premalo vode.

Bambus v večjem loncu? Zakaj pa ne! Mehko zelenje, ki zazna že najmanjšo sapico, prinese pozdrav iz daljne Kitajske. Ko izbiramo rastline za hiter učinek, se odločimo za tiste z več stebli. Pomembno je tudi, da imajo čimveč listja.

Črni bambus (Phyllostachys nigra)

Rastlina zraste na prostem 3 do 5 metrov visoko, vendar jo moramo v ta namen med rastjo pognojiti. V posodi je rast manj bujna. Črni bambus ima odprto, pokončno rast s številnimi nežnimi vejicami, ki se elegantno povešajo. Listi so na zgornji strani temno zeleni, na spodnji pa sivo zeleni. So zelo tanki, na otip »papirnati«.

Glede tal bambus ni preveč izbirčen. Zanesljivo pa mu ne ustrezajo preveč mokra, zbita in nepropustna tla. Dobro uspeva v zračni, odcedni, humozni in s hranili dobro založeni vrtni zemlji. Ta je lahko rahlo kisla do rahlo bazična. Med rastjo zahteva črni bambus veliko hranil in vode. Rastline v posodi moramo redno zalivati, še zlasti, če je vreme toplo in vetrovno. Skrbimo, da je prst stalno nekoliko vlažna. Pomladi dognojimo z gnojilom, ki je bogato z dušikom, dodamo pa lahko tudi počasi delujoče gnojilne stožce (kot jih uporabljamo za gnojenje balkonskih rastlin). Stebla črnega bambusa so prvo leto olivno zelena, ko pa dozorijo, postanejo svetleče črna. Črni bambus prenese tudi večji mraz (do -20°C). Rad ima delno senco, skratka ne prevroče lege.

Rumeni bambus (Phyllostachys aurea)

Listi so svetlejši kot pri črnem bambusu, poganjki pa so rumeno zeleni. Glede rastnih pogojev in oskrbe ima enake zahteve kot črni bambus.  Če jih imamo v loncih na terasi, jih ob večjem zimskem mrazu prenesemo v zaprt prostor. Ko se zimske temperature nekoliko dvignejo, jih lahko ponovno postavimo na prosto. V posodah brez težav prenesejo tudi večji mraz, če traja krajši čas. V garaži, kjer jih navadno prezimujemo, se lahko pojavijo listne uši, ki pa med letom ne delajo težav. Če opazimo lepljive liste, je prav, da pogledamo malo bolj od blizu. Najbolj naravno jih uničimo tako, da bambuse za nekaj dni in noči postavimo na zimski mraz (lahko kar na minus 8-9°C). Ko uši pomrznejo, bambuse prestavimo ponovno v garažo. Tudi pozimi skrbimo, da je prst v loncih dovolj vlažna. Dobro je, če na površino naložimo sneg, ki se počasi topi in tako dobro navlaži prst. Med prezimovanjem je največji sovražnik bambusov prav suša oziroma naša pozabljivost. Sicer pa pozimi ne hitimo s prestavljanjem v zaprt prostor. Če se temeperature gibljejo okoli minus pet stopinj, jih pustimo kar zunaj. Šele ko je napovedan daljši mraz s temperaturami okoli -8 do -10°C ali več, jih prestavimo v garažo.

Bambusi so odlična zelena kulisa,  s katero resnično ni veliko dela. Iz tal poganjajo vedno novi poganjki in tako se gruča stalno povečuje. Če jih gojimo v loncih, se po dveh ali treh letih pojavi prevelika gneča. Bambus pomladi prežagamo na dva dela in vsakega posadimo v svoj lonec. Že v istem letu bodo ponovno z neverjetno hitrostjo zrastli novi poganjki. Šele potem, ko so poganjki visoki že dva metra ali več, se začnejo na njih odpirati tudi listi.

Magda Ažbe