VEDNO
NEKAJ NOVEGA

Fižol v vrtu

fižol

Fižol ima visoko hranilno vrednost, saj vsebuje četrtino beljakovin in skoraj polovico ogljikovih hidratov. Prav tako je bogat s kalorijami, zato je bil včasih upravičeno znan tudi kot »meso revežev«.

Fižoli iz Semenarne Ljubljana

Prostor v vrtu

Fižol sadimo na sončno gredico, ki naj ima srednje težka, dobro odcedna tla, z drobno grudičasto strukturo. Sadimo ga direktno na gredice v maju in v začetku pokrivamo z vrtno tkanino, saj so v prvi polovici meseca še nevarnosti pozeb. Kot dobre sosede bomo poleg fižola gojili solato, blitvo, paradižnik ali kumare. Za vmesni posevek pa naj med vrsticami fižola raste šetraj, ki ga bo varoval pred ušmi, izboljševal pa mu bo tudi okus.

20170320_113419

Nega med letom

Zaradi plitvih korenin potrebuje fižol redno zalivanje. Predvsem moramo za zalivanje poskrbeti po setvi, ob pojavu kličnih listov, med cvetenjem in med oblikovanjem strokov. V primeru pomanjkanja, kot tudi preobilice vode lahko pride do odpadanja cvetov in strokov, premalo vode pa povzroča tudi deformacije strokov, v katerih je razvito le zrno ali dva.

Pri gnojenju fižola pazimo, da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Na njegovih koreninah namreč živijo bakterije, ki predelujejo dušik iz zraka v takšnega, ki ga lahko uporabi rastlina in kaj hitro je lahko dušika preveč. Preobilica dušika pa povzroča bujno rast listja in  skoraj nič strokov.

Plevel v fižolu zatiramo z plitkim okopavanjem. Koristne so tudi različne zastirke iz slame, lubja ali pokošenih travnih ostankov, ki varujejo tla tudi pred izsuševanjem. Zastirke polagamo na že topla tla, v debelini 5-6 cm.

Od škodljivcev so pogoste črne listne uši, ki jih opazimo na steblih in na spodnji strani listov. Vsi bio vrtičkarji se bomo proti njim poslužili mešanega posevka s šetrajem.