VEDNO
NEKAJ NOVEGA

Hrustljava kolerabica

kolerabica

Je kaj lepšega kot si poleti privoščiti svežo kolerabico iz domačega vrta? Olupiš in pohrustaš. Tudi otroci so navdušeni jedci vrtne kolerabice.

Kolerabica domnevno izvira iz severne Evrope in je nastala s križanjem »divjega zelja« in bele repe. Gomolj kolerabice je odebeljen spodnji del stebla in ne korenina. Poznamo bele (=zelene) in modre (=vijolične) kolerabice, med katerim pa ni neke razlike v okusu.

Vzgoja

Je nezahtevna vrtnina. Za setev si zberemo belo (=zeleno) ali modro (=vijolično) kolerabico. Najbolj pogosti sorti sta Dunajska bela in Dunajska modra. Letos pa si lahko posejemo še nov hibrid kolerabice Quick Star F1. Hibridna kolerabica bo bolj izenačena, večja (150-170 g) in kompaktnejša.

Kolerabice sejemo večkrat zapored, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Vzgajamo jih v rastlinjaku (tudi ogrevanem), tunelu in na prostem. Zgodaj spomladi jo lahko sejemo ali presajamo na prosto že konec marca (odvisno od vremena), kajti kolerabica prenese nekaj mraza. Dozori v 40-55 dneh.

Izberemo ji dobra in vlažna tla, ki vsebujejo veliko organske mase, ter sončna mesta v vrtu. Ni potrebno pretiravati z gnojenjem. Vlage potrebuje precej, tudi zato, da ne oleseni. Sejemo jo v vrste, ki so med seboj oddaljene 30 cm. Kasneje kolerabice razredčimo na razdaljo 25-30 cm. Sadike lahko presadimo kamorkoli na prazno mesto v vrtu. Mlade rastlinice (sadike), katere nimamo kam presaditi, si pripravimo v solati ali pa jih dušimo v voku.

Kolerabico sejemo in presajamo v bližino fižola, špinače, redkvice, pora, solate, krompirja, graha in kumar.

Med rastjo gredice redno okopavamo ali pa mulčimo. Odlični za mulčenje so listi špinače (z njimi prekrivamo tla med rastlinami kolerabice).

Največ kolerabice pojedo v Kašmirju. Pravijo ji »Monj« in jo jedo skupaj z listi. Vsako kašmirsko gospodinjstvo ima kolerabico v različnih jedeh za kosilo ali večerjo 3 do 4 krat na teden.

Pobiramo čim mlajše kolerabice, kajti take so najbolj sočne in hrustljave. Najboljše so olupljene sveže, lahko tudi v solati ali pa iz njih pripravimo različne zelenjavne jedi. Meso kolerabice je nežno in zelo okusno. Kolerabico lahko tudi zamrznemo (priporočam narezano na koščke). Zelo bo dobrodošla za govejo juho pozimi!

kolerabica

Hranilna vrednost

Kolerabico uživamo surovo ali kuhano. Odlična je za prebavo, ker vsebuje veliko vlaknin. Kolerabica ni energetsko bogata, je pa bogata s selenom, B vitamini, folno kislino, vitaminom C, fosforjem, kalijem, kalcijem, magnezijem, železom in bakrom. Listi vsebujejo več hranil, poleg tega pa še karotinoide.