Rudi Bregar

Kaki je sadno drevo subtropskih območij. Pri nas v Sloveniji zelo lepo uspeva v obmorskih območjih, manj znano pa je, da lepo uspeva tudi v notranjosti Slovenije in daje celo zelo dober in kvaliteten pridelek. Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže celo do 10 metrov višine. Plodovi so običajno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je vedno več sort kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brezsemenskimi plodovi v Sloveniji je Tipo.

Nasprotno od splošnega prepričanja ga lahko gojimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno (v sredini maja)

Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana. Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe. Drevo bi izjemoma lahko poškodovale ekstremno nizke zimske temperature v daljšem obdobju. Na območjih, kjer so v daljšem obdobju izredno nizke temperature, je smiselno mlado drevo vendarle nekoliko zaščititi pred zmrzaljo. Sicer pa nas kakijevo drevo razveseljuje tudi z velikimi, podolgovatimi, svetlečimi, temno zelenimi listi.

Najbolje uspeva na sončni legi

Tla morajo biti rodovitna, predvsem pa odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. Odraslo drevo ni zahtevno glede vlage, zato pa moramo mlada drevesa zalivati, saj se zemlja ne sme povsem izsušiti. Kot za ostale vrste sadnega drevja tudi za kaki velja, da ga je najbolje saditi pozno jeseni. Ker pa začne brsteti nekoliko kasneje, ga lahko brez skrbi posadimo tudi spomladi.

Zanimivo je njihovo cvetenje

Nastavki plodov so vidni že pred odpiranjem cvetov in včasih se ob močnem cvetenju veje na mladih drevesih celo upognejo. Kaki cveti le nekaj dni, nato se cvetni lističi na plodovih posušijo in ustvarijo zaščito plodov pred vremenskimi nevšečnostmi. Ko se začnejo plodovi debeliti, dokaj trdi suhi cvetni lističi počijo in sami odpadejo. Po cvetenju plodov nikoli ne redčimo, saj odvečne kmalu po cvetenju odvrže drevo samo, v kolikor za vse ne zmore zagotoviti dovolj hranil. Zgodba se ponovi v avgustu, ko so plodovi debeli čez 5 cm: drevo odvečne sadeže glede na vremenske razmere in hranilne pogoje ponovno odvrže.

Potreba po hranilih

V rastni dobi mora imeti kakijevo drevo dovolj rudninskih gnojil. Zalivamo po potrebi, v kolikor nastopi dolgotrajna suša, okolica debla pod krošnjo pa ne sme biti zaplevljena. Plevel populimo in namesto njega raje naredimo zastirko. Vsake tri mesece okrog drevesa posujemo rudninsko gnojilo, ki ne sme vsebovati prevelikih količin dušika.

Vzgoja v vretenast grm

V prvih letih ga obrezujemo spomladi, tako da oblikujemo ogrodje, kasneje pa ne potrebuje posebnega obrezovanja. Zadostuje že odstranjevanje pregostih, navzkrižno rastočih ali nerodovitnih vej. Po potrebi lahko poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta, s čimer ustvarimo manjše drevo in oblikujemo lepo krošnjo.

Glede na izkušnje kaki v notranjosti Slovenije nima posebnih bolezni. Lahko se pojavi koreninski rak in morda listna pegavost. Zato lahko rečemo, da je kaki takšno drevo, ki ga ni potrebno škropiti proti boleznim. Nekoliko več škode lahko povzročijo denimo kaparji, sadne muhe ali volnate uši, vendar so največkrat škode tako majhne, da z ekonomskega vidika ne opravičujejo uporabo insekticidov.

Obiranje plodov

Mnogi gojitelji začetniki se bojijo, da bodo sadeži pomrznili, ali da sploh ne bodo dozoreli. Kakiji namreč zorijo zelo pozno in običajno ostanejo na vejah samo plodovi, medtem ko je listje zaradi jesenskih razmer ali slane že odpadlo z drevesa. V tem primeru bodite brez skrbi - z drevesom ni nič narobe, saj smo že zapisali, da je dobro, če sadeže oplazi katera izmed pozno jesenskih slan. Obiramo ga v novembru, ko postane povsem oranžen oziroma rdeč.

Za razliko od jabolk, ki jih lahko pri večini sort poskusimo direktno z drevesa, tega pri kakijih ne priporočamo. Saj poznate tisti občutek, ko vam okus trpkega sadeža obrne ustnice v sveder? Sadeže torej v novembru  previdno poberemo. Za obiranje je najbolje imeti škarje, saj moramo sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Najbolje jih je shraniti v klet, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko jih shranite tudi v polivinilne vrečke in jih shranjujete pri temperaturah, čim bliže 0 stopinj Celzija. Ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.

Razmnoževanje

Kaki lahko razmnožujemo na štiri načine: s semenom, s potaknjenci, s cepljenjem ali s koreninskimi izrastki. S semenom lahko razmnožujemo seveda tiste sorte, ki jih imajo. Sejemo povsem sveža semena, zato jih direktno iz plodu vtaknemo v posode, kjer pri temperaturi blizu 30 stopinj Celzija vzkalijo že v 14 do 21 dneh. Po enem letu na te sejance že lahko cepimo. Bolj zahtevno je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih odrežemo poleti, posujemo z rastnim hormonom za ukoreninjenje in posadimo v ogrevane rastne posode. Seveda pa ljubiteljskim sadjarjem priporočamo, da se raje odločijo za nakup drevesa.