VEDNO
NEKAJ NOVEGA

Škodljivci in bolezni v zelenjavnem vrtu

koloradski hrošč

Vsakdo si želi imeti v vrtu zdravo zelenjavo, učinek mnogih škodljivcev in bolezni pa lahko omilimo že s pravilno nego rastlin, izbiro odpornih sort in s setvijo mešanih posevkov. Vseeno pa se lahko zgodi, da je edina rešitev škropljenje.

Takrat se odpravimo v kmetijsko apoteko v vrtni center Kalia, s seboj vzamemo del prizadete rastline in za nasvet povprašamo strokovnjaka. Izmed množice škropiv, ki so na voljo, nam bo gotovo predpisal pravega. Za vse, ki želite v apoteko priti že nekoliko seznanjeni s težavami rastlin, pa še nekaj opisov:

Koloradski hrošč

Samica odlaga rumena jajčeca na spodnjo stran krompirjevih listov. Izlegle ličinke so v začetku temnordeče, kasneje pa vse svetlejše, s črno glavo, ovratnico, nogami in bradavičastimi pikami ob straneh. Ko ličinka doseže 15 mm se v tleh zabubi, iz bube pa zleze hrošč, ki prezimi v tleh in v začetku maja prileze na plano. Po paritvi samice začnejo izlegati jajčeca in krog je sklenjen. Koloradski hrošč dela škodo tudi na paradižniku in jajčevcu. Spomladi pobiramo hrošče, da zaviramo razmnoževanje. Ličinke škropimo, v manjših vrtovih pa tudi pobiramo. Škodljivca obirajo jerebice in fazani, ostale ptice ga ne marajo. Koristni so tudi mešani posevki z mrtvo koprivo in hrenom.

Kapusov belin

Samice odlagajo kupčke rumenih jajčec na spodnjo stran listov kapusnic, pa tudi redkve, redkvice in repe. Rumeno črne gosenice so dolge 3,5 cm in objedajo listje do golih reber. V manjših nasadih pobiramo jajčeca in gosenice ročno, gosenice pa so tudi posladek nekaterim pticam. Podobno škodo kot kapusov belin delajo tudi bledozelene gosenice kapusove sovke in rjavkaste gosenice kapusovega molja.

Strune

Tanke rumenkaste ličinke hroščev pokalic škodujejo mnogim vrtninam. Za svoj razvoj potrebujejo več let, objedajo pa podzemne dele rastlin. Posebej pogoste so prvo leto na preorani ledini, saj jih je v travniških tleh zelo veliko. Tla prelopatamo in jih tako nekaj časa pustimo, da ptice (škorci, vrane) poberejo strune, ki smo jih spravili na površje, ali pa se strune posušijo. Jeseni vkopljemo v tla talne insekticide.

strune

Kumarna plesen

Na zgornji strani listov opazimo bledorumene oglate pege, spodaj pa plesnivo prevleko. Bolezen se pojavi predvsem v vlažnem in hladnem vremenu. Z vzgojo kumar na mrežni opori, se plesni lahko pogosto izognemo, nekoliko pa pomaga tudi mešan posevek z baziliko, ki kumaram tudi izboljša okus.

Črna listna pegavost paradižnika (alternarija)

Na listih se pojavijo temnorjave pege, listi se sušijo, črnikaste lise pa se pojavijo tudi na plodovih, ki kasneje zgnijejo. Gliva prezimi na ostankih rastlin, na kolih…, zato je potrebno skrbeti za vrtno higieno.

Krompirjeva in paradižnikova plesen

V večjem obsegu smo se z njo srečali pred leti, ko skoraj ni bilo zdravega paradižnika na naših vrtovih. Še najbolje so jo odnesli tisti, ki so imeli paradižnik zaščiten s pokrivalom. Takšna in podobna pokrivala pa letos že vidimo skoraj v vsakem vrtu.

Bolezen okužuje krompir in paradižnik, predvsem pa je nadležna v mokrih in nekoliko hladnejših poletjih. Napada vse zelene dele rastlin, najpogostejša pa je na listih in plodovih. Na zgornji strani listov opazimo rumenorjave pege, spodaj pa plesnivo prevleko, kar void v propad lista. Na zelenih plodovih paradižnika se pojavijo rjavkasti madeži, plodovi otrdijo, se ne debelijo več, so neužitni in zgnijejo.

Fižolova rja

Pogostejša je v vlažnih legah ter pozno poleti in jeseni. Na zgornji strani listov opazimo drobne rumenkaste pike, spodaj pa rjave prašnate kupčke. Navadno so okuženi le listi, redkeje tudi stroki. Fižol lahko preventivno poškropimo, bolezen pa preprečujemo tudi s sežiganjem ostankov fižolovih rastlin in sajenjem fižola na isto gredico vsaj na tri do štiri leta.

Andreja Tomšič