Tina Modic in Neža Mohinski

Neža je ena tistih najstnic, ki si je vedno želela imeti doma hišnega ljubljenčka, s katerim bi delila svoj prosti čas. Vendar je, tako kot večina mladih, pri starših naletela na omejitve pri izbiri ljubljenčka. Mama ji je nekoč rekla, da pristane le na hrčka ali papagaja. Neža je premislila in mamin predlog vzela zares. Vedela je, da hrček živi le približno dve leti, zato si je za rojstni dan raje zaželela srednje velikega papagaja barabanta, ki ga je poimenovala Koki.

Sčasoma se je Koki udomačil in Neža je ugotovila, da bi morda Kokiju lahko poiskali prijateljčka, tokrat malo večjega papagaja. Tudi mama je bila navdušena nad idejo o novem ptičjem družinskem članu. »Mami si je vedno želela sivega žakoja,« pripoveduje Neža. »Ko pa je v vrtnem centru Kalia na Zlatem polju v Kranju zagledala rožnatega kakaduja, sem takoj vedela, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo preselil k nam,« še doda. Neža in mama sta skoraj vsak dan hodili v Vrtni center Kalia na obisk k rožnatemu kakaduju. Že takrat sta ga poimenovali Pingo. Vsakokrat sta ga malo »pocrkljali« in navezanost je postajala zelo očitna. Čakala ju je le še težka naloga, kako navdušiti in prepričati očeta, da se bo strinjal z nakupom nagajivega in prisrčnega Pinga. »Cena ni bila ravno nizka, vendar sedaj vidimo, da odtehta vse lepe trenutke z našim Pingom,« pove Nežina mama.

Kljub velikemu navdušenju nad Pingom pa se Neža še vedno rada pogovori in poigra tudi s svojim prvim papagajem, barabandom Kokijem. Zanimalo nas je, kaj razlikuje oba papagaja. »Pingo se mi pusti božati in se rad igra, Koki pa je bolj pisanih barv in zelo veliko govori. Na žalost pa se mi ne pusti ravno božati. Božati ga sme le moj brat,« opisuje oba papagaja Neža.  »Oba zelo rada sedita na rami in bi tako lahko zdržala tudi nekaj ur, če bi jima pustili,« še doda.

Zanimivo je bilo poslušati, česa se je Pingo že naučil. Neža ponosno pove, da je Pingo bister ptič in včasih tudi nagajiv, njegove vragolije pa razloži takole: »Najraje podira stolpe, narejene iz kock. Škoda le, da jih še ne zna sestaviti nazaj. Učim ga tudi metati kovance v šparovček, kar mu občasno 'po pomoti' tudi uspe. Čisto sam pa se je naučil narediti preval, kar najraje počne prav na mamini roki.«

Pingo je prav zares poseben ptič, saj ga počasi učijo tudi izletov v naravo. Da ga bodo spomladi lahko peljali ven, na prosto, ga že sedaj privajajo na oprsnico oz. naramnice, ki se jih je nekaj časa močno branil, sedaj pa se je nanje že skoraj povsem privadil. »Upam, da ga do pomladi privadimo na naramnice, da bo lahko odšel z nami tudi ven,« polna upanja pripoveduje Neža.

Pingo je hitro pokazal, da spada med tiste papagaje, ki se hitro učijo govoriti, saj že veselo ponavlja: »Pingo, pejt, pejt... Koko....« Prav tako govori tudi različne nerazumljive besede, katerih pomena še niso razvozlali, vendar kaže, da se bo njegov besedni zaklad še širil. »Prve besede so najtežje, vsaka naslednja je že lažja. Vsi v družini se veliko pogovarjamo z njim, še posebej naša mami, zato sem prepričana, da bo kmalu povedal še kaj več,« Pingu v opravičilo pove Neža.

Pingo je velik gurman. Njegovi obroki so sestavljeni iz tretjine semenske hrane, drugo tretjino predstavljata sadje in zelenjava, tretjo tretjino pa briketi. Ves čas ima v kletki na razpolago semena. Enkrat tedensko dobi tudi kuhan krompir ali riž, ki ga še posebej obožuje. »Ko se 'baše' z rižem, je okoli ust takšen, kot bi imel steklino,« nasmejano pove Neža. Pingo ima rad tudi polento, makarone, piščančje meso in piščančjo kost, jajce in, neverjetno, vendar resnično, tudi česen. Neža pravi, da obožuje tudi salamo. Od vsega sezonskega sadja, ki ga dobi, ima najraje jabolko. Vsak dan je na njegovem jedilniku tudi zelenjava, predvsem paprika in korenje. Za papagaje sta najbolj strupena avokado in čokolada, zato Pingo in Koki takrat le opazujeta. »Kupimo jima tudi priboljške in piškote iz semen, ki so namenjeni prav papagajem,« skrbno razloži Neža.  

Tako za Pinga kot za celotno družino pomeni kopanje prav posebno doživetje. Pingo se sam namreč noče okopati, zato ga Nežina mama nese v kopalnico in ga na rahlo tušira. Pingo ji med tuširanjem nekajkrat pobegne in tako se lovita po celem stanovanju.

Pingo je tudi sicer v stanovanju veliko spuščen, izven kletke. Vsak dan lahko nekaj ur leta po stanovanju in se igra s člani družine. Zelo rad poseda na vratih in se jih včasih tudi loti s svojim močnim kljunom. Dobro je, da je bolj ali manj ves čas na očeh, saj iz nagajivosti in želje po zbujanju pozornosti včasih naredi tudi nekaj škode po stanovanju. »Rož že nekaj časa nimamo doma, ker jih 'pernata flota' v hipu spremeni v razcefrane liste, ki sploh ne spominjajo več na rože,« o Pingovih in Kokijevih podvigih pripoveduje Neža. »Pingo pa je še posebej domiseln,« pravi Neža in nadaljuje: »Na kavču dela prevale in se igra z raznimi igračami, trga časopisni papir, požrl je že skoraj vse tipke na tv-pilotu, tako da ko prileti iz kletke, takoj skočimo in skrijemo vse, kar bi lahko uničil.«

Kljub veliki svobodi pa ima Pingo določen urnik, kdaj sme na potep po stanovanju. Iz kletke gre vsak dan ob določeni uri, saj domači ne želijo, da bi se preveč razvadil. Kakaduji menda zelo radi izkoriščajo dobroto svojih lastnikov in če ne gre drugače, želeno dosežejo z vreščanjem. Zato je pomembno, da se ptič že od začetka navadi na določeni red oziroma urnik 'svobode'.

Velik papagaj potrebuje veliko kletko. S tem pa je povezano tudi bolj obsežno čiščenje in skrb za higieno. Neža kletko enkrat tedensko temeljito očisti, umije pa  tudi vse palice in igrače. Pingo ima namreč veliko igrač, da mu dopoldne, ko je družina v šoli in v službi, ni preveč dolgčas. Nobena igrača sicer ne zdrži prav dolgo, ker jo s svojim močnim kljunom kaj hitro uniči, zato mu jih nekaj kupijo, veliko pa mu jih naredijo kar sami. Pingo ima doma svoj igralni kotiček, kjer lahko pleza po drevesnih vejah in se igra z igračami, ali pa le sedi in si neguje perje.

Kot pravi Neža, je Pingo velik »crkljivec« in je po tej plati bolj podoben mačku kot papagaju: »Pride k meni in da glavo k moji roki. Če ga takoj ne začnem božati, me najprej čisto nežno opozori s kljunom in če še vedno ne reagiram, me stisne s kljunom še močneje. Nato ga raje začnem božati, saj si ne predstavljam, kaj bi sledilo, če tega ne bi storila.« Pingo včasih Nežo tudi uščipne, a ne zaradi tega, ker je ne bi maral, ampak zato, da ji na ta način sporoči, da mu nekaj ni všeč. 

Neža pravi, da je življenje s papagaji zanimivo in veselo. Pomembno pa je, da se lastniki naučijo govorice papagajev, saj gre potem vse lažje in ni večjih problemov.

Pingu in njegovi družini želimo prijeten in zabaven spomladanski izlet v naravo!

Družino kakadujev (Cacatuidae) predstavlja pet rodov, 18 vrst in 20 podvrst ptic. Največji je rod belih (Cacatua) kakadujev, sledijo trije rodovi črnih (Callocephalon, Calyptorhynchus in Probosciger) in rod rožnatih (Eolophus) z enim samim predstavnikom.

Latinsko ime: Eolophus roseicapillus;

Domovina: celotna Avstralija, indonezijsko otočje in Papua Nova Gvineja;

Velikost: približno 35 cm;

Prehrana: hrana je zelo raznolika in vsebuje semena, sadje, zelenjavo, insekte, mokarje, plodove grmičevja, koruzo, itd.

Kratek opis: V ujetništvu vzgojeni mladiči so srednje dobri govorci, blage, zaupljive in prijazne narave. So igrivi, ne preveč glasni in se hitro prilagodijo na okolje, v katerem živijo. Radi imajo otroke. Odporni so na temperaturne razlike in so dobri letalci. V naravi so zelo razširjeni in živijo v velikih jatah do tisoč ptic.

Življenjska doba: 60 - 80 let;