Spadajo med najbolj nadležne in trdovratne vrtne škodljivce. Priljubljena hrana so jim sadike številnih vrtnin in cvetlic, lotijo pa se tudi starejših listov. Poškodbe na rastlinah, ki jih povzročijo polži, niso posebej značilne zanje, o njihovem obisku v vrtu pa nas prepričajo sledi srebrnkaste sluzi na gredicah in rastlinah.

Spoznajmo jih

Polži izlegajo jajčeca v talne razpoke. Iz jajčec se izležejo mladi polži, ki v zemlji poškodujejo kaleča semena in podzemne dele rastlin. V ugodnih pogojih polži dorastejo v nekaj mesecih. Najpogosteje delajo škodo polži brez hišic, lazarji, zlasti rdeče-rjavo-pisani mrežasti lazar in črn vrtni lazar z živo oranžnim podplatom.

Večinoma se prehranjujejo ponoči, močno deževje pa jih pogosto privabi na plano tudi podnevi. Prija jim vlaga, zato jih bomo našli zlasti v bližini zaraščenih zemljišč, pod listjem, kamni, trhlimi kosi lesa in ob živih mejah.

Kako do vrta brez polžev?

Počistimo okolico

Polži potrebujejo veliko vlage, med drugim tudi za tvorbo sluzi, s katero nas opozorijo na svojo prisotnost. Število polžev v vrtu je torej odvisno tudi od vlažnih kotičkov, kjer se najraje zadržujejo: kupov rastlinskih ostankov, trhlih kosov lesa, kupov listja in kamenja itd.

"Osušimo" gredice

Odlično skrivališče za polže so pokošeni travni ostanki in slama, s katerimi prekrivamo gredice, čeprav je prekrivanje koristno, saj preprečuje pretirano izhlapevanje vode iz tal. Zato moramo pogosto pregledovati, kaj se dogaja pod prekrivko. Ugodne pogoje za naselitev polžev na gredicah bomo zmanjšali tudi z izboljšanjem kroženja zraka okrog rastlin, in sicer tako da jih bomo sejali in sadili bolj na redko. Rastline zalivajmo in gredice namakajmo zjutraj in zgodaj dopoldne, da se bodo še pred večerom osušile.

Odganjalci polžev

Enoletne cvetlice, katerim se polži izogibajo:

• kalifornijski mak
• vrtna črnika
• kapucinka
• metuljčki
• ognjič
• grenik
• mak
• napihnjena mrežica
• grobeljnik

Te cvetlice posejemo »raztreseno« po celem vrtu ali z njim ustvarimo »žive meje« okoli gredic

Polže bo odvračal lesni pepel, ki ga bomo v suhem vremenu posuli okrog ogroženih vrtnin in cvetlic. Med ali ob gredice lahko nasujemo snovi, ki onemogočajo premikanje polžev, saj povzročajo, da ti izločijo veliko sline, s čimer slabijo. Te snovi so, na primer, kamena moka, apnena moka in žaganje. Po vsakem dežju jih v širini za debelino roke nasujemo okoli ogroženih gredic.

Tudi nekatere rastline, ki bodo rasle v bližini, so polžem neprijetne, na primer bela gorjušica, gorčica, čebula, česen, žajbelj, timijan, kapucinke, rožmarin, pelin itd. Na ogrožene dele vrta lahko posejemo tudi mešanico cvetlic, ki odganjajo polže. Prav tako bodo s svojim vonjem  polže odganjali deli rastlin, ki jih nasujemo med gredice: praprot, bezeg, vratič (Tanacetum), preslica, rman in iglice kleka (Thuja).

Naravni sovražniki

To so ježi, krastače, kuščarji, slepci, rovke, ptice in race. Poskrbimo, da jih bo v našem vrtu ali v bližini vedno dovolj, saj bomo tudi s tem zmanjšali število polžev.

Vabe za polže

Nekatere rastline, na primer žametnica in hren, polže privlačijo, zato jih med temi rastlinami lahko vedno najdemo, naberemo in odstranimo. Na najbolj ogrožene gredice nastavimo rezine surovega krompirja. Ponoči se polži zberejo okoli teh rezin, ker jih radi jedo. Rezine surovega krompirja privlačijo tudi strune. Tako hkrati s polži nabiramo tudi škodljive strune in jih odstranimo z vrta.

Pogosta vaba so jogurtovi lončki ali posebni lovilci s pokrovčkom, ki jih nekaj centimetrov napolnimo s pivom in jih do roba zakopljemo v tla na različnih koncih vrta. Polže bo privabil vonj po pivu, padli bodo v lonček in se utopili. Po vsakem dežju lončke znova napolnimo.

Primerna vaba je tudi vlažen časopisni papir, pod katerim bodo polži poiskali zavetje, mi pa jih bomo z rednim pregledovanjem tudi redno odstranjevali. Podobno kot vlažen papir delujejo lesene deske, vlažne vreče ter izdolbene kumare in grenivke.

Kemične vabe

Na voljo so granule, prepojene s kemičnim sredstvom. Ko jih polž zaužije, prične izločati velike količine sluzi, kar ga postopoma izsuši. Z granulami ne posujemo celotne površine vrta, temveč jih nastavljamo po eno ali več skupaj na različnih koncih ogroženih gredic.

Ker strup na polže ne bo deloval v vlažnem in hladnem vremenu, je najbolje, da granule nastavljamo ob toplih večerih z napovedjo suhega in vročega vremena za naslednji dan.

Andreja Tomšič