Aprila in maja je vrt poln sadik in spet so tu prvi vrtni obiskovalci, ljubitelji mladih rastlinic. Kako je bilo že lani? Smo jih pregnali z vrta? Morda nam bo pa letos le uspelo ...

Bramor

Najpogosteje ga najdemo v lahkih, humoznih in vlažnih tleh, škodo pa dela z objedanjem gomoljev, korenov, korenin, kalčkov in mladih listov. Razen odraslega bramorja so nevarne tudi njegove ličinke. Mlade ličinke so podobne mravljam, večje pa imajo že izgled odrasle živali, le da so manjše. Ličinke in odrasle živali prezimujejo v kompostnem kupu ali v zaprtih gredah, tudi do 1 m globoko.

Preženimo bramorja

Bramorja zatiramo zgodaj poleti z uničenjem gnezd, ki jih izkopljemo predvsem na gredah, gnojenih s hlevskim gnojem. Odraslim bramorjem nastavljamo lončke, do roba zakopane v tla, v katere padajo med nočnimi pohodi. Od naravnih sovražnikov se z bramorji rad posladka škorec.

Bramor je v vrtu tudi koristen, saj se prehranjuje z različnimi škodljivimi žuželkami in črvi.

Bolhači

Bolhači so drobni, svetleči hroščki, ki ob dotiku poskočijo. Rastline poškodujejo z izjedanjem luknjic v liste in pogosto so specializirani le za določene skupine rastlin. Pri nas največkrat napadajo redkvico, kolerabico in sadike zelja, v zadnjih letih pa tudi rukolo, saj je ta rastlina v naših vrtovih vedno pogostejša..

Življenjske navade

Odrasli hroščki prezimijo pod listjem ali podobno zaščito, aktivni pa postanejo sredi pomladi. Ker so dobri letalci, lahko obiščejo tudi bolj oddaljene posevke, na katere jih privabi vonj izločkov njim najljubših rastlin.

Varstvo brez škropiv

Proti bolhaču obstajajo različna škropiva, bio vrtičkar pa bo poskrbel, da bodo tla v vrtu rahla in vlažna in že s tem zmanjšal njegov obisk bolhača. Bolhače odganjajo tudi izločki nekaterih vrtnin in zelišč, kot so solata, timijan ali špinača, zato jih sejmo v okolici ogroženih rastlin.

Polži

Polži se v glavnem  prehranjujejo ponoči, čeprav jih močno deževje pogosto privabi na plano tudi podnevi. Prija jim vlaga, zato jih bomo našli predvsem v bližini zaraščenih zemljišč, pod kamni, trhlimi kosi lesa, listjem in ob živih mejah.

Kemične vabe

Vabe so v obliki granul. Po zaužitju prične polž izločati velike količine sluzi, kar ga postopoma izsuši. Granule nastavljamo po eno ali več na različnih koncih gredic.

Pasti za polže

Jogurtove lončke napolnimo nekaj centimetrov s pivom in jih do roba zakopljemo v tla na različnih koncih vrta. Polže bo privabil vonj po pivu, padli bodo v lonček in se utopili. Po vsakem dežju lončke znova napolnimo. Primerna vaba je tudi vlažen časopisni papir, lesene deske, vlažne vreče ipd., pod katerimi bodo polži poiskali zavetje, mi pa jih bomo z rednim pregledovanjem odstranjevali. Od rastlin je znana vaba žametnica.

Odganjalci

Polže bo odvračal lesni pepel, ki ga bomo v suhem vremenu posuli okrog ogroženih vrtnin in cvetlic. Tudi nekatere rastline, ki bodo rasle v bližini, so polžem neprijetne, na primer žajbelj, timijan, kapucinke, gorčica, čebula, česen, rožmarin, pelin ...

Naravni sovražniki

To so ježi, krastače, kuščarji, slepci, rovke, ptice in race. Poskrbimo, da jih bo v našem vrtu ali v bližini vedno dovolj.

Andreja Tomšič