Sneg pozimi je lep in brez njega tudi prave zime ni. Vseeno pa nas obilne snežne padavine lahko presenetijo. Običajno se to zgodi v začetku zime, ko nanje še nismo pripravljeni, ali pa ob koncu, ko mislimo, da je že vse mimo ...

Ko je močno sneženje mimo, je večinoma potrebno hitro ukrepanje, v določenih primerih pa je pomembno, da rastline pustimo pri miru. Kjer je to mogoče, z metlo odstranimo z rastlinja moker in težek sneg. Grmovje, ki ga je sneg popolnoma prekril pustimo, saj ga bo snežna odeja kasneje varovala pred zmrzaljo.

Listavci

Listopadno drevje in grmovje navadno ne potrebuje pozornosti, saj njihove veje zdržijo kar precejšnjo količino snega. Če pa listje še ni odpadlo, najbolj upognjene veje nežno osvobodimo izpod snega, da jih ne zlomimo. Če je težak sneg vseeno polomil ali nalomil kakšno vejo, jo pravilno požagamo ter odžagani del namažemo s cepilno smolo. Razpokano in stran viseče lubje z nožem previdno izrežemo čim bliže površini in globlje izrezane dele premažemo.

Zimzeleni grmi, žive meje in iglavci

Sneg z gostih zimzelenih grmov (tisa, brin,...) in obrezane žive meje osujemo in ga pustimo pod spodnjimi vejami, da bo vejam služil kot opora pri morebitnem naslednjem močnem sneženju. Ko snega na grmičkih ni več, poškodovane in ne preveč nalomljene veje rahlo zvežemo skupaj in jih tako pustimo do srede pomladi. Iglavce v glavnem pustimo pod snežno odejo, saj je domovina večine teh rastlin v visokogorjih. Tam so se navadile na težke zimske razmere, ki vključujejo tudi velike količine snega. Ukrepamo le, če opazimo da je deblo zelo upognjeno, kar se navadno zgodi mladim iglavcem.

Kaj pa ledeni dež in žlindra?

Led tvori okrog vej leden oklep. Z razbijanjem tega oklepa lahko povzročimo le še hujšo škodo in lomljenje vej, zato ga pustimo pri miru. Ko opazimo, da se ledeni oklep topi in posamezni deli odpadajo, tanjše veje s spodnje strani nežno potresemo z metlo.

Na ekstremne zimske razmere se pripravimo že jeseni

Drevju in grmovju porežemo predolge, oslabele in nalomljene veje, grmiče pa obrežemo tako, da se bodo v višino zoževali. S tem bomo preprečili kopičenje snega na vrhu. Drevesna debla ovijemo s koruznico, vrečevino, valovito lepenko, slamo in podobnim. Tako jih zavarujemo pred divjadjo, ovoj pa ščiti deblo tudi pred temperaturnimi nihanji, ki pozimi povzročijo pokanje skorje.

Zimzelene rastline, ki so izpostavljene vetru, ovijemo v vrečevino. Za varovanje rastlin plastični materiali niso primerni, saj se v močnem zimskem soncu rastline pod njimi lahko »skuhajo«. Dolge izrastke vrtnic plezalk in vinske trte dobro privežemo, korenine pa še nekoliko zasujemo z zemljo ali kompostom. Ob nevarnostih možne zmrzali zagrnemo tudi korenine trajnic in jeseni posajene čebulice.

Andreja Tomšič