Najpogostejši škodljivci zaprtih prostorov v zimskem času so pršice ali rdeči pajek, vataste uši in kaparji. Rastline dobijo bolezni in škodljivce zato, ker so tudi sicer v slabem stanju. Živa bitja smo si v tem pogledu precej podobna, zato predvsem pazimo na to, da rastlinam nudimo dobre pogoje rasti, saj bomo s tem naredili največ za njihovo zdravje.

Pršice ali rdeči pajek

Pozimi je zrak v naših bivalnih prostorih preveč suh, zato rastline trpijo, pršice ali rdeči pajek pa komaj čakajo na takšne pogoje, ki jim posebej ustrezajo. Na povsem naraven način, te nepridiprave odvračamo in skrbimo, da se ne razmnožijo preveč, če vsaj enkrat na dan pršimo rastline po listih z vodo. Idealno je, če imamo mehko vodo (deževnico ali celo destilirano vodo). Voda iz pipe naj en dan stoji in potem je odlijemo samo 2/3, da se usedlina ne preseli v škropilko. Če vodo prekuhamo se ta proces zgodi še hitreje.

Vataste uši

Pozimi se rade na rastlinah pojavijo vataste uši, zlasti na orhidejah. Ker so sposobne dolgo čakati na ugodne pogoje, so težavne za odstranjevanje. Imeti moramo veliko potrpljenja in časa, da jih lahko odstranimo na biološki način, ki pa ima veliko prednosti, saj rastlin ni potrebno premikati. Premikanje rastlin je prav tako šok za oslabele rastline.

Vataste uši in pršice uničujemo na naravi in predvsem nam ljudem, prijazen način, kar z alkoholom ali blago milnico. 100 % alkohol, ki ga kupimo v lekarni ali morda trgovini z barvami in laki, razredčimo z vodo, tako da je polovico alkohola in polovico vode. Zlijemo v razpršilko in škropimo v presledkih na 7 do 10 dni. Če je prostor topel se nove odrasle živalice, ki jih zatiramo, pojavijo prej, če je prostor hladen pa kasneje. Vsekakor pa moramo biti pri uporabi teh sredstev izjemno vztrajni in ponoviti takšno škropljenje vsaj trikrat. Enako uporabljamo tudi milnico, katero pripravimo iz tekočine, ki jo uporabljamo za ročno pomivanje posode. Prav tako jo razredčimo in poškropimo rastline. Pri uporabi obeh sredstev je pomembno, da rastlino dobesedno oblijemo. Poškropiti moramo tudi spodnjo stran listov, pazduhe listov in tudi substrat v katerem rastlina raste.

Bela mušica

Nekatere posodovke, ki jih prezimujemo v zaprtih prostorih, kot so hibiskusi, lantane, pasijonke, bunganvileje in druge, pogosto napade tobakov ščitkar ali bela muha. Naravno, biološko jih zatiramo tako, da namestimo rumene plošče, kamor se polovijo (nalepijo). Uničujemo jih lahko tudi z močnejšo milnico, ki jo naredimo v razpršilnici.

Biološka sredstva proti škodljivcem

Poleg naravnih sredstev pa poznamo tudi biološka sredstva za zatiranje škodljivcev, ki so na voljo v prosti prodaji v specializiranih prodajalnah. Seveda so na voljo tudi bolj agresivna fitofarmacevtska sredstva, s katerimi pa ne smemo škropiti v zaprtih prostorih, zato moramo rastline prenesti v drug prostor (najbolje kar ven, če dopuščajo temperature). Teh sredstev se navadno ne poslužujemo tudi zato, ker niso v prosti prodaji, saj je za njih potrebno opraviti poseben tečaj in izpit, ki ga imajo vsi kmetje in večji uporabniki fitofarmacevtskih sredstev.

Še vedno so nam na voljo biološka sredstva, ki so prav tako učinkovita, če jih uporabljamo po navodilih in za zdravje ljudi in domačih živali niso prav nič nevarna. Še posebej pa so primerna za zaprte prostore.

Proti kaparju in pršici (rdečemu pajku) se borimo z ogrščičnim oljem, ki ga po navodilih razredčimo v razpršilki ali pa kupimo že razredčenega z razpršilko vred. Na trgu so na voljo Valentin ogrščično olje, Prima (Unichem) in Promanol (Nordorf). Proti tobakovem ščitkarju imamo na voljo tudi Neudosan (Nordorf).

V spreju, pod pritiskom, že razredčene pripravke proti ušem, pršicam in ščitkarjem, pa ponujajo pod imenom Insekticida (Duecci) in proti kaparju Anticoccinglia (Duecci).

Z razpršilom je na voljo pripravek Aktiv (Unichem), ki se uspešno bori proti kaparju in ušem. Prav tako je učinkovit tudi pripravek Valentin z maščobnimi kislinami, ki uničuje kaparja in uši.

Bolezni lončnic

Od bolezni, ki se pojavljajo pri lončnicah v zaprtih prostorih, je najpogostejša gniloba korenin, ki jo najlažje preprečimo z zmernim zalivanjem. Če pazimo, da voda nikoli ne zastaja v okrasnem lončku, potem s to boleznijo ne bomo imeli težav. Ko pa rastline že trpijo, zaradi pojava gnilobe, jim težko pomagamo, saj takrat pri večini že odmrejo najpomembenjše drobne lasaste koreninice. Presajanje rastlin je uspešno v fazi, ko rastlina še ni v preveč hudem stanju ali po domače, ko zemlja že smrdi po kislem, smo zamudili in rastline po vsej verjetnosti ne bomo več ozdravili.

Jelka Stopar Metelko