Poletna suša skorajda ni več nenavaden pojav in počasi se bomo morali navaditi tudi nanjo. Zato je prav, da spoznamo nekaj osnovnih ukrepov, ki bodo pomagali našim rastlinam preživeti suhe mesece čim manj stresno.

Pogosto je razširjeno mišljenje, da vrt ni dovolj zalit, dokler se v vdolbinah ne pojavijo lužice in voda ne odteka že k sosedom ali v odtok. Vendar pa je vrt takrat običajno že zelo dobro zalit, le mi ne vemo kdaj končati.

Pomembna je kvaliteta tal

Za varčevanje z vodo so pomembna kvalitetna tla. Preveč zbita tla vode ne sprejmejo dovolj in veliko je odteče po površini. Skozi zelo rahla in peščena tla pa voda prehitro odteka v nižje plasti, kjer rastlinam ne koristi več. Zato je potrebno tla izboljševati. Pretežkim tlem dodajamo drobni pesek, prelahkim pa organski material, na primer humus, ki veže vodo.

Drug način je dodajanje določenih elementov, s katerimi izboljšamo sposobnost tal za vezavo vode. Za bazična tla sta takšna elementa kalcij in žveplo, ki sta prisotna v mnogih mineralnih gnojilih, pomembna pa sta tudi za sproščanje železa. Kislim tlem dodajamo kameno moko, ki znižuje kislost tal in osvobaja magnezij, ki je prav tako pomemben za rast rastlin.

Namakanje

Da se izognemo nepotrebni potrati vode, si preskrbimo namakalni sistem. Z njim si prihranimo čas, rastline pa dobijo ravno tisto količino vode, ki jo potrebujejo. Poleg tega med dodajanjem vode ne omočimo listov rastlin, s čimer je zmanjšana možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi. Na voljo so namakalni sistemi, namenjeni prav vrtičkarjem, torej poceni in enostavni, tako za namestitev, kot za uporabo. Med namakalne sisteme spadajo tudi travni razpršilci, s katerimi je trata enakomerno namočena. Namakalne sisteme vključimo zjutraj ali zvečer, ko smo doma, saj jih takrat lahko kontroliramo in če tla postajajo blatna, tudi pravočasno izključimo.

Prekrivanje tal

Gola tla, s katerih smo pobrali zelenjavo, dele gredic med rastlinami, kolobarje okrog dreves, grmičevja in vrtnic, prekrijemo s plastjo organske snovi, na primer slamo, lubjem, zdravimi listi rastlin, pokošenimi ostanki trave in podobnim. Na ta način zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal, hkrati pa se z razgradnjo teh snovi tla bogatijo z organsko snovjo in tako postajajo bolj rodovitna, vežejo pa tudi več vode.

Zeleno gnojenje

Rastline za zeleno gnojenje posejemo na prazne gredice, s katerih smo pobrali pridelek, pa v tem trenutku nimamo v načrtu novih setev. Rastline, ki jih posejemo hitro rastejo in kmalu pokrijejo tla z bogato zeleno odejo. Ta ščiti tla pred močnim soncem in poletnimi nalivi, pa tudi pred pretiranim izhlapevanjem vode. Po šestih do osmih tednih rastline pokosimo in zakopljemo ter nadaljujemo s setvijo zelenjave. Zakopane rastline bodo med razpadanjem tla bogatile tudi z organsko snovjo. Med rastlinami za zeleno gnojenje so najbolj znane aleksandrijska in perzijska detelja, facelija, oljna redkev in bela gorjušica.

Andreja Tomšič