Človek ne more brez rastlin. Postaviti jih želi povsod tja, kjer preživlja proste ali delovne trenutke. V nenaravno okolje prinašajo naravno lepoto in nas navdušujejo z nenehnim spreminjanjem. Uživamo ob pogledu nanje, veseli smo, ko opazujemo novo rast. Še zlasti velike rastline naredijo velik vtis na prostor in na naše počutje. Pomirjajo, sproščajo, povečajo ustvarjalnost in menda tudi zapravljivost... A po drugi strani so te naše zlate spremljevalke velike bojevnice! Iz zraka »pobirajo« škodljive kemikalije in v tej bitki vedno znova zmagujejo...

So del »notranje opreme«

Sodobna arhitektura obravnava velike notranje rastline kot pomemben del »notranje opreme«. Izbira velike lončnice je v tem primeru podobna izbiri katerega koli drugega  dekorativnega elementa. Torej se mora rastlina z obliko in barvo listov, z načinom rasti in konec koncev tudi z ustreznim okrasnim loncem ujemati s pohištvom, tlemi in z vsem, kar je v prostoru. Če v stanovanju še ni vseh omar in drugih kosov pohištva, prazen prostor nevsiljivo zapolnimo že z eno veliko lončnico. Ena velika rastlina, morda dve, naredita namreč večji vtis kot več manjših. Seveda pa se velike, srednje in majhne lončnice med seboj odlično dopolnjujejo. Če imamo prostor, oblikujemo zeleno cvetočo »oazo« z različno velikimi rastlinami.

Bolj kot je zeleno, bolje se počutimo...

Današnji človek rad raziskuje in raziskal je tudi vpliv velikih in večjih notranjih rastlin na naše počutje. Odkritja prav spretno izkorišča tudi za doseganje boljših poslovnih rezultatov. V nakupovalnih središčih, na primer, »zelene oaze« spodbujajo našo zapravljivost. Stvar je pravzaprav zelo enostavna. Zelenje oz. veliko zelenja vpliva na naše dobro počutje. In bolje kot se počutimo, več zapravljamo! Enako moč imajo tudi vodni motivi, slapovi in fontane, ki največkrat nastopajo skupaj z velikimi rastlinami. Ob poslušanju šumeče vode se hitreje umirimo in pot do dobrega počutja je zato krajša. Seveda pa se moč notranjih rastlin  izkorišča tudi v druge, bolj plemenite namene. Velike lončnice v bolnišnicah vplivajo na dobro počutje bolnikov. V zelenem notranjem okolju naj bi bilo okrevanje lažje in hitrejše. Žal pa je »zelenih oaz« po bolnišnicah zelo malo. V pisarnah z veliko svežega zraka in zelenja smo bolj učinkoviti, zbrani, ustvarjalni. Konferenčne sobe, v katerih ne manjka velikih lončnic, so dobro okolje tudi za zahtevnejše seje. Spet je vse v dobrem počutju.

Razprave so zato manj burne in tudi bolj učinkovite. Tudi v šolskih prostorih so velike rastline naravnost dobrodošle. Pomagajo pri zbranosti, sproščenosti, boljši motivaciji... A kot kaže, moč velikih rastlin najbolje razumejo v poslovnem svetu. Ob vsem tem je verjetno odveč poudarjati pomen velikih rastlin v domačem stanovanju. Včasih so rekli, da »če imaš mačka ali rožo«, nisi nikoli sam. Imaš nekaj, nekoga, s katerim se lahko pogovarjaš. Tudi v domačem okolju nas zelenje pomirja, pomaga nam pri premagovanju stresov, podobno kot sprehod v naravo.

Bojevnice, ki čistijo zrak...

Notranje rastline vplivajo na naše dobro počutje tudi zato, ker izboljšujejo kakovost zraka (raziskave, ki jih je opravila NASA). Veliko stvari v notranjem prostoru prispeva svoj delež k onesnaževanju. Če je zraven tega prisotno še pomanjkljivo zračenje, je slabo počutje zagotovljeno. Zavese, pohištvo, preproge, barve za tiskalnik, čistila, parfumi, barvila, materiali za izolacijo, lepila za talne obloge, pohištvo itd. vsebujejo škodljive snovi, ki onesnažujejo zrak v notranjem prostoru. Pojavijo se lahko glavoboli, slabost, omotica, kožni izpuščaji, kašelj itd. Rastline vsebnost škodljivih kemikalij v zraku drastično znižujejo. Torej ne potrebujemo ničesar drugega, nikakršnih dragih naprav, temveč le nekaj rastlin, ki jih postavimo na različne konce pisarne oziroma stanovanja. Tudi v tej vlogi so zelo dobrodošle večje in velike rastline, ker imajo veliko listne površine. Dobra stvar je tudi ta, da večine rastlin, ki čistijo zrak, ni težko gojiti.

V tej vlogi se dobro znajdejo Anthurium, Hedera helix, Chlorophytum, Epipiremnum aureum, Spathiphyllum, Chamaedorea, Sansevieria trifasciata, Philodendron, Dracaena marginata , Dracaena fragrans, Ficus benjamina, Difenbachia, Sasevieria, Beaucarnea recurvata, Nephrolepis, Zamioculcas, in Codiaeum variegatum. Seveda pa so dobre čistilke zraka tudi druge lončnice, ki imajo veliko listne površine.

Kam jih postaviti in kako zanje skrbeti?

• Najodločilnejši dejavnik je svetloba. Izberemo prostoru primerne rastline. Če predvidevamo, da bo sčasoma nastala prevelika gneča, posežemo po rastlinah, ki jih lahko obrežemo (zavitolistni sagovec, bananovec, aleksandrin datljevec, deljenolistni filodendron itd.).
• V manj svetlem prostoru dobro uspevajo aspidistra ali ščitovka, dermska dracena (Dracaena deremensis), srčastolistni filodendron. Nekaj več svetlobe potrebujejo zavitolisnti sagovec (Cycas revoluta), difenbahija (Diffenbachia amoena), oborbljena dracena (Dracaena marginata), fikus Benjamin (Ficus benjamina), lirati fikus (Ficus lyrata) itd. Zelo svetlo okolje zahteva slonova noga (Beaucarnea recurvata). Sicer pa se držimo pravila, da rastline postavimo v najbolj svetlo okolje. Če se pojavijo znamenja nezadovoljstva (sončne opekline), jih prestavimo v bolj senčen prostor.
• Rastline so bolj občutljive na pojav različnih bolezni in škodljivcev kot v naravnem okolju. Zlasti trdovratne so volnate uši, pršice in kaparji itd. Zato redno pregledujemo zgornjo in spodnjo stran listov. Nekaterim težavam se izognemo, če je zrak dovolj vlažen. V toplem in preveč suhem okolju se rada pojavi pršica. Škropljenje velikih rastlin je težavno, posežemo pa lahko samo po pripravkih, ki imajo dovoljenje za uporabo v notranjih prostorih.
• Prah, ki se nabira na velikih listih, ovira življenjske procese, med katerimi sta za rast najpomembnejša fotosinteza in dihanje. Občasno je treba liste obrisati z mehko krpo, a včasih je ta nasvet neizvedljiv. V naravnem okolju prah izpere dež. Če je v okolju dovolj velika količina zračne vlage, je težav s prahom precej manj.
• V času intenzivne rasti, ko prejemajo rastline največ svetlobe in toplote, jih moramo redno zalivati in gnojiti. Dokler opažamo novo rast, jih gnojimo na dva do tri tedne.  Upoštevamo zahteve posamezne vrste in ne pretiravamo. Gnojilo raztopimo v vodi za zalivanje.
• Pri zalivanju smo previdni, da odvečna voda ne obstane v podstavku.
• Zavedati se moramo, da potrebuje vsaka rastlina določen čas, da se prilagodi novemu okolju. Če novi rastlini odpade kakšen listek, to še ne pomeni katastrofe. Zdrava rastlina izgubljene liste kmalu nadomesti z novimi. Seveda pa je pomembno, da rastline ob nakupu ne prehladimo. V zimskem času jo ovijemo v več plasti vlaknate folije in jo takoj iz vrtnega centra peljemo domov. Ne delamo vmesnih postankov, sicer se avto preveč ohladi, rastlina pa se prehladi.

Magda Ažbe