Klimatska oziroma podnebna raznolikost slovenskega prostora odpira možnosti za gojenje številnih lesnatih okrasnih grmovnic. Te so v prejšnjih stoletjih pridno prinašali botaniki, vrtnarji in trgovci iz vseh koncev sveta. In ker je naš planet podnebno zelo razgiban, je treba v skladu z gensko pogojenim prostorom, kamor te rastline posadimo, in okoljem, v katerem raste določena rastlina, zagotoviti tudi primerno oskrbo.

Okrasne grmovnice pri nas

Nekatere izmed pri nas pogosto sajenih okrasnih grmovnic so pri nas avtohtone, kar pomeni, da so pri nas v naravi prosto rastoče in se tudi prosto razmnožujejo v določenih delih slovenskega prostora. Okrasne grmovnice, ki izvirajo iz delov sveta, ki so podnebno podobni slovenskemu, se pri nas prav tako kot avtohtone vrste bolj ali manj hitro širijo. S takimi okrasnimi grmovnicami imamo običajno tudi manj težav. Okrasne grmovnice, ki izvirajo iz toplejših delov sveta, se same redkeje zasejejo ali kakor koli drugače razmnožujejo, treba pa jim je poiskati življenjski prostor, ki jim najbolj ustreza. Tako potrebuje veliko okrasnih grmovnic (rododendroni, azaleje, japonski javorji, avkuba,...), ki izvirajo iz azijskih držav, polsenčno lego in pogosto drugače pripravljeno zemljo. Tako sta mesto, na katero okrasno grmovnico posadimo, in priprava tal ob sajenju zelo odvisna od izvora posamezne grmovnice. Če poznamo pogoje, v katerih je rastlina uspevala v svojem naravnem okolju, moramo te pogoje čim bolj približati izvornim.

Na neustrezno mesto in v neustrezna tla posajena grmovnica nam tudi ob redni in strokovno opravljeni rezi ne bo nudila želenega videza!

Rez mlajših okrasnih grmovnic ob sajenju

Ko smo na novo posajeni okrasni grmovnici namenili ustrezen prostor in tla, sledi rez. Mladih rastlin najpogosteje ne obrezujemo, če pa ocenimo, da je to potrebno, rez opravimo spomladi pred odganjanjem. Če želimo vzpodbuditi razvejitev, skrajšamo najdaljše enoletne poganjke za tretjino. Okrasni grmovnici metuljnik (Buddleia sp.) in bradatec (Caryopteris sp.) spomladi skrajšamo na 15 do 20 centimetrov od tal.

Večina grmovnic potrebuje za redno in bogato cvetenje tudi redno ter, kar je najpomembneje, strokovno opravljeno rez. Rez naj bo opravljena s kakovostnim, primerno ostrim orodjem, da se bodo rane, ki bodo nastale ob rezi, lepše in hitreje zarasle.

Vrste rezi, ki jih ob zimski rezi okrasnih grmovnic najpogosteje uporabimo

Obnovitvena rez - pri obnovitveni rezi okrasno grmovnico pomladimo tako, da čim bliže osnovi oziroma tlom izrežemo nekaj najstarejših vej, ali pa te skrajšamo do mladega enoletnega poganjka, ki čim bliže osnovi grma navpično izrašča iz starejše veje. Ob tem odstranimo vso mrtvo, obolelo in poškodovano rast ter zveriženi les. Pomembno je, da postopoma z leti zamenjujemo starejši les z mladimi enoletnimi poganjki.

Oblikovalna rez - z oblikovalno rezjo vrnemo grmovnici želeni videz, ki ga je ta izgubila zaradi dejavnikov, kot so: premočna senca, pogosti vetrovi, tekmovanje z drugimi rastlinami, deformacija grmičkov zaradi snega ali žleda itd. Pri oblikovalni rezi cvetočih grmovnic se čimbolj izogibamo skrajševanju enoletnih poganjkov, saj z vsako rezjo vzpodbudimo rast, ob premočni rasti pa je pogosto tudi mnogo manj cvetja. Zato prebujne enoletne poganjke raje izrežimo v celoti, šibkejših poganjkov pa ne prikrajšujmo. Pri vsaki okrasni grmovnici naj bi poznali način rasti, zlasti način priraščanja mladih enoletnih poganjkov, in kar je zelo pomembno veje in mlade enoletne poganjke, ki bodo v tekočem letu zacveteli.

Korekcijska rez je podobna oblikovalni rezi, saj z rezjo prav tako ugodno vplivamo na obliko in boljšo obraščenost grmovnice. Pri vedno zelenih okrasnih grmovnicah poganjke prikrajšujemo nad navzven obrnjenim brstom, tako da bodo novi poganjki izraščali navzven, kar bo vplivalo na lepšo obliko grmov. Če vedno zelenih grmovnic ne prikrajšujemo, bodo imele manj kompaktno oziroma manj zbito rast in bodo z leti izgubile lep videz. Čas obrezovanja okrasne grmovnice je odvisen od časa njenega cvetenja

Spomladi cvetoče grmovnice obrezujemo takoj po cvetenju, poleti cvetoče grmovnice pa v času zimskega mirovanja, najpozneje do odganjanja grmovnice. To je pravilo, ki velja le na splošno, so pa tudi izjeme.

Poleti cvetoče grmovnice cvetijo na poganjkih tekočega leta, zato jih lahko ob zimski rezi izdatno prikrajšamo in razredčimo. Tako bodo razvile lepše in večje cvetove, sama grmovnica pa bo ohranila lep videz.

Spomladi cvetoče okrasne grmovnice cvetijo na poganjkih, ki so se razvili v prejšnjem letu, zato glavne rezi običajno ne opravljamo v zimskem času. Če je grmovnica veliko pregosta, izrežemo nekaj najstarejših in zveriženih vej nekaj centimetrov nad tlemi, nikakor pa ne prikrajšujemo enoletnih poganjkov, saj bomo tako odstranili les, ki bi najlepše cvetel. Ker bomo spomladi cvetoče grmovnice temeljito pomladili in razredčili takoj po cvetenju, ko so sokovi v rastlini zelo dejavni, se bodo rane dobro zarasle, do jeseni pa bo rastlina razvila veliko enoletnega lesa, ki bo zacvetel naslednjo pomlad. Ob rezi veje, ki so cvetele to leto, prikrajšamo do prvega navzgor rastočega poganjka, nekaj najstarejših vej pa izrežemo v celoti. Okrasne grmovnice, ki pri nas zacvetijo že pozimi, obravnavamo kot spomladi cvetoče in jih obrežemo takoj po cvetenju.

Pri lesnatih potonikah in hortenzijah poganjkov ne krajšamo, saj se cvetovi najpogosteje razvijejo iz končnih brstov.

Za vedno zelene ali zimzelene grmovnice veljajo ista pravila kot za listopadne grmovnice. Pogosto se dobro obraščajo, tudi če prikrajšamo starejše oziroma debelejše veje (lovorikovec, zimzelene brogovite, pušpan, rododendron).

Okrasne grmovnice zelo pogosto združujemo v žive meje, kjer lahko ob zgoraj navedeni pomladitveni in oblikovalni rezi ohranjamo njihov naravni videz, ali pa jih oblikujemo v striženo živo mejo, le da bo v primeru cvetočih okrasnih grmovnic veliko manj cvetja. Strižemo jih tako, da je živa meja v zgornjem delu nekoliko ožja, s čimer dosežemo boljšo obraščenost rastlin.

Med okrasnimi grmovnicami je zelo veliko izjem, ki izključujejo osnovna pravila glede tehnike in časa rezi. Zato je priporočljivo v literaturi ali na spletu poiskati podrobnejše informacije glede časa in načina rezi ter ostale oskrbe določene rastline, ali pa na pomoč poklicati spretnega vrtnarja.

Boštjan Hedl