Jeseni se listje listopadne drevnine bolj ali manj obarva ali pa brez večjih barvnih sprememb odpade. Pri listopadni drevnini je jesenska barva reden pojav in je znak priprave na zimsko mirovanje. Z obarvanjem listja narava poskrbi, da se ohranjajo uporabne snovi iz listja, ki bi sicer šle v izgubo z odpadanjem listja.

V listu se jeseni razni produkti fotosinteze raztapljajo in se nato kopičijo v trajnih lesnatih delih. Zeleno listno barvilo (klorofil), ki prekriva v listih ostala barvila, se v celoti razgradi, ostale snovi, ki niso tako dragocene pa ostanejo nespremenjene. Pri rastlinah, ki se jeseni lepo obarvajo se običajno razgradi zeleni klorofil, ostanejo pa rumeni ksantofil, oranžni karotin ter antocian, ki obarvajo liste v rumeni, oranžni in rdeči barvi. Seveda se te osnovne barve prelivajo v raznih rumeno oranžnih, ognjenih tonih, pa vse do rožnatih, vijolično in vinsko rdečih tonov.

Intenzivnost obarvanja

Intenzivnost obarvanja je odvisna predvsem od rastlinske vrste. Še posebej izrazite jesenske barve se pojavljajo pri vrstah, ki izvirajo iz Daljnega vzhoda (npr.japonski javorji, parocija) in iz severne Amerike. Temperatura, dolžina dneva in vlažnost so najmočnejši dejavniki, ki vplivajo na intenzivnost obarvanja listov. Najlepše obarvano drevnino lahko občudujemo v sorazmerno sušnih jesenih z visokimi dnevnimi in nizkimi nočnimi temperaturami. Do lepšega obarvanja listov pride tudi, če okrasnemu drevesu ali grmovnici namenimo sončno lego. Drevnine, ki so dobro prehranjene z dušikom ali so obrezane ob nepravem času se pogosto pozneje in manj intenzivno obarvajo. Jeseni ne obarvajo listja drevnine, ki si same pridobivajo dušik s pomočjo bakterij iz gomoljčkov, ki so na koreninah (metuljnice- Robinia, jelše- Alnus).

Kakšno barvo naj izberem?

Že med slovenskimi avtohtonimi vrstami  imamo veliko izbire. V rumeno rjavih in oranžnih tonih se obarvajo bukev, jesen, gaber, breza, javorji, jerebika, dren, v oranžno rdečih tonih pa češnja, glog, ruj, trdoleska ter divja trta.

Zraven avtohtonih sort je pri nas naprodaj veliko vrst in sort drevnine, ki pa jih ne odlikuje samo lepa jesenska obarvanost, temveč tudi večja kultiviranost, kar pa je pri vse pogostejših manjših vrtovih velika prednost. Med jeseni dekorativnimi okrasnimi drevninami se najdejo vrste in sorte z različnimi končnimi velikostmi, k katerim se zelo lepo podajo jeseni dekorativne trajnice, ki jih v sodobno urejenih vrtovih ne bi smelo manjkati. Velika je izbira tudi drevnine, ki je okrasna v plodovih, ki krasijo rastline tudi po odpadanju listov.

Torej, čas je, da si posadimo okrasno drevo ali grm, ki nam bo s svojo jesensko obarvanostjo popestril prijetno tople jesenske dni, idealne za posedanje v naravi. In ne obremenjujmo se s pospravljanjem odpadajočega listja, saj je tudi to lahko prav prijetno jesensko opravilo, še posebej če je z enega od naših najljubših dreves.

Acer japonicum 'Aconitifolium' - japonski javor - veliki, globoko narezani listi dobijo rožnat navdih že pozno poleti. Barve so jeseni seveda še veliko intenzivnejše.

Ginkgo biloba - ginko, je zagotovo eden najlepših rumeno obarvanih dreves jeseni. Listje hitro odvrže po prvih slanah.

Liquidambar styraciflua - ambrovec, jeseni se mu listi obarvajo v rumeni, oranžni in temno rdeči barvi in zagotovo sodi med najvpadljivejša drevesa jeseni.

Spiraea japonica - medvejka, že pozno poleti, ko zaključi s cvetenjem, se obarva v rožnato, ki pa se jeseni sprevrže v temno rdeče barve.

Parrotia persica - parocija, perzijska bukev-njen vzhodnjaški izvor je glaven razlog za izredno lepo obarvanje parocije jeseni. Ravno zaradi izredne okrasne vrednosti jeseni je tako priljubljeno drevo naših vrtov in parkov.

Cotinus coggygria 'Royal Purple'- rdečelistni ruj, že čez poletje odlikujejo svetleči rdeči listi, ki pa jeseni dobijo bakreni navdih in dodaten lesk.

Euonymus alatus - krilata trdoleska, kompaktna okrasna grmovnica, ki je jeseni že na daleč opazna, ko pa odvrže liste jo krasijo plutaste tvorbe, ki prekrivajo lesnate poganjke.

Boštjan Hedl