Vzpenjavke so grmovnice, katerih poganjki niso samonosni, zato se vzpenjajo po opori, tako da se naslanjajo, oprijemajo, plezajo ali ovijajo okoli opore. So ena najbolj vsestransko uporabnih rastlinskih skupin. Dajejo nam nešteto vsestranskih možnosti za domiselno oblikovanje v vrtu. Gojimo jih lahko ob opori, ki je lahko prosto stoječa ali pritrjena na stavbe ali stebre, določene pa se kar same vzpenjajo po opori, ki jim je na razpolago. V primeru, da vzpenjavkam ne nudimo opore, so odlične kot pokrovne rastline, ali pa se prevešajo čez zidove. Vzpenjavke dopolnjujejo vrtove s svojo barvitostjo in vnašajo pomembno teksturo v skladnosti z arhitekturnimi prvinami.

Vzpenjavke uspešno zakrivajo vse nelepe predele vrta (zgradbe, lope, ograje,...) in neželene poglede. Z njimi si ustvarimo potrebno poletno senco, ko nam prerastejo pergole ali razne druge opore. Uporabne so za razmejevanje posameznih predelov vrta, mnoge med njimi pa tudi omamno dišijo.

Glede na način vzpenjanja delimo vzpenjavke na:

• popenjavke, pri katerih je sistem poganjkov deloma samonosen. Vzpnejo se na oporo, se nanjo naslanjajo in oprijemajo z upognjenimi bodicami, npr. vrtnice popenjavke in robide;
• oprijemalke, pri katerih sistem poganjkov ni samonosen. Podlage se oprijemajo z oprijemalnimi koreninami ali ploščicami (Hedera sp. - bršljan, Parthenocissus tricuspidata 'Veitchii' - vajčijeva trta);
• plezalke, pri katerih sistem poganjkov prav tako ni samonosen. Opore se oprijemajo z listnimi ali stebelnimi viticami, s katerimi plezajo po opori (Clematis sp. - okrasni srobot, Vitis sp. - trta);
• ovijalke, pri katerih sistem poganjkov ni samonosen. Poganjki se ovijajo okoli opore v smeri urinega kazalca, so desnosučne (Wisteria sinensis - glicinija). V nasprotno smer se ovijajo levosučne (Actinidia chinensis - kivi, Wisteria floribunda - glicinija).

Glicinija (Wisteria sp.)

Je listopadna ovijava lesnata vzpenjavka, ki jo gojimo zaradi izredno lepih dišečih cvetov, dolgih 20-30 cm. Cveti zgodaj spomladi na še neolistanih poganjkih v modri, roza in beli barvi ter v vmesnih variantah. Pogosto pocvita skozi vse poletje. Ugajajo ji hranljiva odcedna tla. Obrezujemo jo po cvetenju in ob koncu zime. Wisteria sinensis (kitajska glicinija) zraste v višino višje kot  Wisteria floribunda, ki pa ima socvetja dolga tudi do 60 cm.

Tribarvna aktinidija (Actinidia kolomikta)

Je listopadna ovijalka. Ima nežnejše in manj bujne poganjke kot rastline aktinidije, ki obrodijo plodove kivi. Največjo okrasno vrednost ima v maju in juniju, ko so listi polni bledo rumenih in rožnatih lis. Cvetovi so dvospolni in zacvetijo poleti ločeno na ženskih in moških rastlinah. Na sončni in topli legi doseže v višino okrog tri metre. Ustrezajo ji vlažna, dobro odcedna tla. Kot ostale aktinidije tudi to pozno jeseni preventivno zaščitimo pred zmrzaljo, tako da jo spodaj obdamo s koruznico ali slamo ter ovijemo s covertanom (folijo za prekrivanje).

Čokoladna akebija (Akebia quinata)

Je ovijava vzpenjavka, ki ima dlanaste liste, sestavljene iz petih lističev, ki ostanejo v toplejših krajih na rastlini vse leto. Po vaniliji dišeči, rjavkasto škrlatni cvetovi se odpirajo pozno spomladi. Iz cvetov se razvijejo škrlatni plodovi klobasaste oblike, vendar sta za razvoj plodov potrebni dve rastlini. Najbolj ji ustrezajo sončna rastišča in hranilna, dobro odcedna tla. V višino zrastejo tudi deset metrov in več. Nekoliko slabše prenašajo grobo rez, zato opravljamo le manjšo korekcijsko rez.

Velikolistni pipovec (Aristolochia macrophylla)

Ima velike srčaste ali ledvičaste liste, dolge 30 cm, in majhne cvetove z nenavadno, pipasto obliko, ki se odprejo junija. Rumeno zeleni cvetovi imajo rdečerjavo ustno. Dolgi so 2-3 cm in so bolj zanimivi kot lepi. Za obilno cvetenje jim namenimo topla, sončna mesta in zavetne lege ter  rodovitna tla. V višino zraste do šest metrov. Potrebna je zimska zaščita.

Jasminova troba (Campsis radicans)

Je listopadna oprijemalka. Opore se oprijema z oprijemalnimi zračnimi koreninami. Ustrezajo ji sončna rastišča in rodovitna, dobro odcedna tla. V višino zraste tudi deset metrov in več. Od poletja do zgodnje jeseni se v skupinah odpirajo trobentasti cvetovi dolgi 6-8 cm.  Cvetovi osnovne vrste so oranžni, pri sorti Flava so rumeni, pri križancu teh dveh (Campsis tagliabuana 'Madame Galen') pa so cvetovi rdečkasto lososove barve. Spomladi lanskoletni prirastek prikrajšamo na nekaj očes.

Davilec (Celastrus orbiculatus)

Je močna ovijava vzpenjavka, ki zraste v višino osem metrov in več. Je zmrzalno trdna vrsta. Steblo prekrivajo kratke bodice in majhni okrogli listi. Poleti se odpirajo majhni zeleni cvetovi, vendar ga sadimo zaradi dekorativnih plodov, ki so najlepši pozimi, ko se razprejo in pokažejo rumeno notranjost z rdečimi semeni. Glede tal ni zahtevna. Sadimo jo na sončne ali polsenčne lege. S korekcijsko rezjo spomladi ohranjamo želeno obliko, grm pa tudi obilneje rodi.

Okrasni srobot (Clematis sp.)

So plezave vzpenjavke, ki jih gojimo zaradi množice dekorativnih cvetov, ki se pogosto razvijejo v okrasne glavičaste dlakave plodove. So prezimno trdne rastline. Zahtevajo dobro odcedna tla (drenaža) in sončne ali polsenčne lege. Držimo se pravila »glava na soncu, noge v senci«, zato tla okrog njih zastiramo ali jih zasadimo s prekrovnicami. Srobot iz skupine Alpina (Clematis alpina - planinski srobot) zraste v višino do tri metre in ima lampijonaste cvetove; Clematis armandii (armandov srobot) je vednozelen, zgodaj cvetoč srobot s štiri centimetre širokimi, nevrstnatimi cvetovi; Clematis montana (gorski srobot) zraste v višino tudi nad deset metrov, bujno cveti spomladi s 4-5 cm širokimi nevrstnatimi cvetovi; Clematis orientalis (vzhodni srobot) zacveti poleti z nevrstnatimi lampijonastimi cvetovi, širine tri centimetre; Clematis viticella (južni srobot) ima kimasto viseče, nevrstnate in široko zvonaste cvetove, ki se odpirajo poleti.

Vzpenjava trdoleska (Euonymus fortunei 'Gracilis')

Je vednozelena grmičasta ali popenjava lesnata rastlina. Okrasna je tako v listih kot tudi v plodovih. Glede rastišča je nezahtevna.

Vzpenjava dresen (Fallopia aubertii=Polygonum aubertii)

Je listopadna ovijava lesnata vzpenjavka, ki zraste v višino tudi deset metrov in več. Majhni beli ali zelenkasti cvetovi so združeni v latasta socvetja in se razcvetajo vse poletje do jeseni. Cvetovi postanejo čez čas rožnati in dozorijo v rožnato bele plodove. Se zelo bujno razraščajo in hitro prekrivajo vse vrste opor. Glede rastišča je nezahtevna.

Bršljan (Hedera helix)

So vednozelene oprijemalke. So zelo primerne za prekrivanje zidov in vseh vrst opor, saj jih v nekaj letih popolnoma prerastejo. Na poganjkih, ki rastejo na svetlem, se jeseni razvijejo rumeno zelena kobulasta socvetja, iz katerih se pozno jeseni in pozimi razvijejo črni ali rumeni kroglasti plodovi. Najbolje uspevajo v dobro odcednih tleh. Uspevajo tako na soncu kot v senci. So prezimno trdni, le pisanolistni bršljani na koncu poganjkov pomrznejo, vendar se spomladi obrastejo. Sorta Goldheart ima temno zelene liste s svetlo rumenim osrednjim delom. Hedera hibernica (irski bršljan) ima velike zelene liste in je zelo dobra pokrovna rastlina za prekrivanje zidov ali tal pod večjimi drevesi.

Vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris)

Je listopadna lesnata vzpenjavka z oprijemalnimi koreninami. Ima razvejano sploščena glavičasta socvetja, sestavljena iz majhnih belih cvetov, ki se odpirajo poleti. Bogateje zacvetijo večletne rastline. V višino zrastejo do 15 metrov. Ker zacvetijo na koncu lanskoletnih poganjkov, teh spomladi ne prikrajšujemo. Potrebuje odcedna rodovitna tla in sončne do polsenčne lege.

Goli jasmin, pozimni jasmin (Jasminum nudiflorum)

Je listopadni grm z lokasto upognjenimi, povešavimi vejami. Na vitkih neolistanih zelenih poganjkih se pozimi in zgodaj spomladi razcvetajo drobni svetlo rumeni cvetovi. Je odlična prekrovnica, lahko pa jo tudi napeljemo na oporo. Glede tal je nezahtevna. Gole enoletne poganjke preko zime režemo in se nam bodo hitro razcveteli v vazi.

Kovačnik (Lonicera sp.)

Je ovijava vzpenjavka, ki jo gojimo zaradi cevastih cvetov, ki pogosto prijetno dehtijo. Glede rastišča je nezahtevna. Lonicera x brownii 'Dropmore Scarlet' ima modrikasto zelene liste in majhne, prijetno dišeče rdeče cvetove z rdečim ustjem. Cvetijo vse poletje. Lonicera heckrottii dišeči cvetovi se odpirajo poleti v rožnati barvi z oranžnim ustjem. Lonicera japonica (japonsko kosteničevje) je vednozelena ali delno vednozelena ovijava vzpenjavka, visoka do deset metrov. Od poletja do jeseni se odpirajo kremasto rumeni cevasti cvetovi. Lonicera tellmanniana (tellmannovo kosteničevje) je listopadna ovijava vzpenjavka, na kateri se pozno pomladi in poleti razcvetajo oranžni cvetovi.

Vajčijeva trta (Parthenocissus tricuspidata 'Veitchii')

Je vitičasta listopadna oprijemava vzpenjavka s čudovitimi poleti zelenimi in jeseni rdeče škrlatno obarvanimi listi. Rastlino krasijo tudi modri jagodasti plodovi, ki se razvijejo iz drobnih zelenkastih cvetov. Sorta je cepljena na navadno viniko P. quinquefolia. Glede rastišča je nezahtevna.

Vrtnica (Rosa sp.)

Popenjave vrtnice so v naših klimatskih razmerah običajno listopadne ali delno zimzelene lesnate rastline. Med seboj se popenjave vrtnice razlikujejo tako po barvi cvetov in raščavosti, kot tudi po odpornosti rastlin na bolezni. Glede rastišča so nezahtevne, potrebujejo le zmerno vlažna in humusna tla z ne preveliko vsebnostjo dušika. Bujnejše sorte potrebujejo oporo, h kateri jih privezujemo.

Boštjan Hedl