Kaktusi so posebne vrste rastlin, ki so zaradi značilnosti svojih rastišč v suhih puščavskih predelih prilagojeni sušnim razmeram. Imajo sočna debla, v katerih hranijo vodo za sušne čase, liste pa imajo zaradi posebnih življenjskih pogojev močno pomanjšane in spremenjene v mrtve trne. Zaradi njih ima rastlina močno pomanjšano površino in ne izgublja veliko vode, trni pa opravljajo tudi nalogo zaščite pred plenilci. S svojimi barvami, od bele do rumene, oranžne in rdeče pa vse do črne, so trni zelo dekorativni element kaktusov. Osrednji trni so lahko drugačne barve kot obrobni.

Prostor za rast in cvetenje

Večina kaktusov začne cveteti, ko dopolni starost dveh do treh let. Ko so rastline dovolj zrele za cvetenje, nam bodo ob pravilni oskrbi in ob zagotavljanju pravih rastnih pogojev cvetele vsako leto. Kaktusi imajo radi sončna mesta, najprimernejše je južno okno ali prostor v steklenjaku, kjer so zaščitene pred zmrzaljo in preveliko vlago.

Nega in presajanje

Kaktuse redno zalivamo le v obdobju od marca do septembra. Večina vrst kaktusov potrebuje dobro zalivanje enkrat tedensko, ne smemo pa dovoliti, da bi voda v posodi zastajala. To bi povzročilo gnitje rastlin. V zimskih mesecih kaktusi ne potrebujejo zalivanja. Če želimo imeti lepe rastline, jim bomo dodajali specialna gnojila za kaktuse; v rastni dobi gnojimo vsak drugi teden ali upoštevamo navodila za gnojenje. Presajamo jih v specialno zemljo za kaktuse, ki zagotavlja optimalno odcednost vode. Rastline presajamo praviloma vsako leto (najbolje je pomladi), vendar je pri tem potrebno upoštevati specifične potrebe posameznih vrst kaktusov. Lahko jih sadimo tudi v nasade. Posode, v katere sadimo kaktuse, morajo imeti na dnu luknje za odtekanje vode. Pozimi morajo biti v svetlem prostoru s temperaturo 6-8°C.

Orjaški kaktus - Carnegiea

Orjaški kaktusi so v naravi razširjeni v Mehiki in Arizoni, kjer uspevajo vse do nadmorske višine 1500 m. Ta vrsta stebrastih kaktusov lahko v naravnem okolju zraste visoko do 12 m. Lahko jih gojimo tudi doma, vendar v sobnih razmerah nikoli ne dosežejo take velikosti. 

Ježasti kaktus - Echinocactus

Kaktusi iz rodu Echonocactus spadajo v skupino kroglastih ali sodčastih kaktusov. Vso površino lesketajoče zelenega stebla prekrivajo zelo trdi trni. Njihova stebla lahko dosežejo precejšnjo velikost. Njihova naravna rastišča so kamniti nižinski in tudi višji gorski predeli, kjer so ves čas izpostavljeni močnemu sončnemu sevanju. Predvsem gorske vrste so zelo odporne proti mrazu.

Echinocactusi so  skoraj obvezni v vsaki zbirki kaktusov. Verjetno je najbolj znan Grusonov ježasti kaktus ali Zlati kroglasti kaktus (Echinocatus Grusonii). Da se na stebelnem vrhu razvijejo prvi rumeni ali rožnati cvetovi, je potrebno počakati kar nekaj let.

Med poletnim rastnim obdobjem potrebujejo ti kaktusi veliko toplote in sončne svetlobe. Zmerno jih zalivamo vse do sredine avgusta, potem pa jih zalivamo vedno manj. V času intenzivne rasti jim redno dodajamo specialna gnojila za kaktuse. Najbolje uspevajo v specialni zemlji za kaktuse. Ker imajo krhke korenine, jih praviloma ne presajamo.

Napoknica - Litophs

Rastlinam iz rodu Lithops pravimo tudi 'živi kamenčki'. Izhajajo iz južne in jugozahodne Afrike in njihovo naravno rastišče so predvsem suhe kamnite in peščene puščave, kjer najdejo primerna mesta na ilovnatih tleh in v skalnih razpokah. Lithops je iz dveh debelih in trdih listov, ki sta v spodnjem delu zaraščena, na vrhu pa je med njima razpoka. Jeseni se skozi razpoko med listoma prerine velik cvet. Ko le-ta uvene, začneta veneti tudi lista. Na njunem spodnjem delu se začne razvijati nov listni par, ki je postavljen pravokotno na prejšnjega. Pri številnih vrstah tako nastajajo postopoma večje skupine povezanih rastlin.

Napoknice smemo zalivati le poleti, ko se razvijajo novi listi in cvetovi. Z vodo je pri njih treba zelo varčevati, saj lahko listi počijo zaradi čezmernih količin sprejete vode. Septembra jih nehamo zalivati vse do pojava novih listnih poganjkov. Rade imajo sončna in zelo svetla rastišča. Sadimo jih v substrat, ki je grobozrnat in omogoča hitro odtekanje vode. Presajamo jih šele takrat, ko postanejo posode pretesne.

Bradavičar - Mammillaria

Rod Mammillaria je po številu vrst med številčnejšimi v družini kaktusovk.Gosto razporejeni trni rastejo iz majhnih bradavic, ki so prav tako zelo tesno druga ob drugi na kroglastem steblu. Zelo barviti cvetovi se razvijejo v krogu pod vrhom stebla. Večinoma cvetijo poleti. Vse vrste bradavičarjev morajo biti poleti na zelo sončnem rastišču, saj jim to zagotavlja barvite in lepo oblikovane trne.

Rebucija, Pritklikavi kaktus - Rebutia

Rebucije so pritlikave rastline s kroglastimi in nekoliko valjastimi stebli. Od drugih kaktusov se razlikujejo po tem, da se njihovi cvetovi ne razvijajo pri vrhu stebla, temveč bolj pri dnu. Rebucije bogato cvetijo in imajo za svojo velikost presenetljivo velike cvetove, ki so pretežno škrlatno rdeči, pri nekaterih vrstah pa tudi rumeni, oranžni ali vijoličasto rožnati.

Rebucije slabo prenašajo neposredno sončno svetlobo. Zagotoviti jim moramo zračen prostor na okenski polici. V veliki poletni vročini jim prija  nekoliko bolj vlažen zrak, zato jih pogosto pršimo.

Mojca Bohinec