Obsežnost vrst je za skupino bromelij enako značilna kot njihova bogata barvna paleta. V njihovem naravnem okolju najdemo največ rdečih in roza bromelij, vendar pa podroben pregled odkrije tudi bele, oranžne, rumene, vijolične in celo dvobarvne variante.

V naravnem okolju raste več kot 1.600 vrst bromelij. Najdemo jih v tropskih in subtropskih območjih Srednje in Južne Amerike. Bromelije so prilagodljive in rastejo v zelo različnih pogojih - tako visoko v Andskih gorah kot v toplih dolinah in tropskih deževnih gozdovih ob vznožju gora. Pri nas jih bomo našli v vrtnih centrih, z njihovim nakupom pa bomo v svoje domove vnesli prečudovit košček narave.

Vzgoja bromelij

Blaga klima Zahodne Evrope, kombinirana z modernimi rastlinjaki, ustvarja idealne pogoje za vzgojo lepih in zdravih bromelij. V preteklosti so se z vzgojo in križanjem sort ukvarjali zanesenjaki, navdušeni ljubitelji, danes pa jih vzgajajo specializirani vrtnarji - pridelovalci, ki se intenzivno ukvarajo z razvrščanjem in križanjem sort. Rastline, za katere žlahtnitelji presodijo, da so najbolj primerne za nadaljnjo vzgojo, križajo med seboj. Na ta način se je njihov barvni izbor v zadnjih letih močno povečal, skladno z vse širšo ponudbo pa narašča tudi priljubljenost bromelij.

Da bo zacvetela

Proizvajalci cvetenje bromelij spodbudijo tako, da v 'srce' rastline dodajajo mešanico vode in etilena. Preden začnejo s tem postopkom, rastlinam za dva tedna prenehajo dodajati hranila. Po končanem postopku dodajanja etilena ponovno počakajo dva tedna, preden ponovno začnejo z dodajanjem hranil. Rastlino s tem pripravijo, da v tem času oblikuje pogoje za cvetenje. Uspeh celotnega postopka je odvisen od dodanih hranil, temperature in svetlobe, ki je je rastlina deležna. Od vrste bromelij pa je potem odvisno, kako hitro bo rastlina razvila nov cvet (od osem do dvajset tednov).

Od kod prihajajo?

Omenili smo že, da so naravna rastišča bromelij v Srednji in Južni Ameriki. Prve rastline so pred 300 leti v Evropo pripeljali belgijski in nemški raziskovalci ter popotniki. V naravnem okolju nekatere rastejo v krošnjah dreves s svojimi koreninami pripete na veje (epifitne rastline), druge vrste pa na tleh v zemlji (terestične rastline).

Bromelije delimo v naslednje skupine:

• Aechmea (ehmeje) - Ime je grškega izvora. Najbolj poznana ehmeja je Aechmea fasciata, ki jo v Evropi poznamo že od leta 1826. Nekatere variante imajo poleg čudovitih cvetov tudi posebno lepe liste (Aechmea Chantinii). Aechmeje tolerirajo tudi sušna obdobja.
• Ananas - Ananas večinoma poznamo kot sadje. Največ ga pridobivajo iz sorte 'Pineapple comosus'. Ostale variante gojijo kot okrasne rastline (npr. Ananas comosus 'Variegatus'). Sadeži te rastline so manjši in ne preveč okusni.Danes lahko ananas gojimo kjer koli, njegova prvotna rastišča pa so v Braziliji in Mehiki.
• Billbergia - Večina variant izhaja iz Brazilije. Je enostavna za vzgojo in lahko preživi tudi nizke temperature (le nekaj stopinj nad ničlo).
• Crypthantus - Ime 'Crypthantus' je grškega izvora in pomeni 'skriti cvet'. Je ena od maloštevilnih bromelij, ki raste izključno v zemlji.
• Guzmania - Guzmanija je dobila ime po znanem španskem kemiku, botaniku in zbiralcu Guzmanu iz 19. stoletja. Guzmanije izhajajo iz severozahodnega dela Južne Amerike in Karibskih otokov. V preteklosti je bil izbor omejen večinoma na vijolične in rdeče variante, v zadnjih nekaj letih pa imamo guzmanije na voljo tudi v drugih barvah. Najbolj zaželene so take z velikimi cvetovi in čudovitimi črtastimi listi.
• Neoregelia - Večino Neoregelij izhaja iz jugovzhodnega dela Brazilije. Posebnost te vrste bromelij ni cvet, ampak listi v sredini rastline, ki so čudovito obarvani. Nekatere variante Neoregelij imajo kot posebnost bele pike na listih.
• Nidularium - Beseda izhaja iz latinščine in pomeni 'gnezdo'. Cvetje, ki se nahaja v rozeti lista, deluje kot gnezdo. Prihaja iz deževnih gozdov Brazilije.
• Tillandsia - Družina tillandsij ima okoli 700 različnih variant, ki večinoma rastejo terestično, nekaj od njih pa je tudi epifitov (rastejo na drevesih). Te rastejo na obsežnem območju, vse od tropskega dela južne polovice Severne Amerike do puščave in džungle Južne Amerike. Za svoj obstoj te, tako nenavadne rastline potrebujejo drugo rastlino, pri tem pa svojega 'gostitelja' ne motijo. Korenin skoraj nimajo, listi pa so večinoma okrogli in ozki.
• Vriesea - Rozeto rastline oblikujejo togi, usločeni listi, ki so temno zeleni in imajo purpurno-rjave, vodoravne proge (Vriesea splendens). Visoki cvetni klas z vrsto sploščenih, ovršnih listov raste iz središča rozete. Drobni cvetovi, ki pokukajo izza ovršnih listov, so kratkotrajni, zato pa se ovršni listi obdržijo več tednov. Nekatere variante imajo tudi razvejani cvetni klas.

Za uspešno nego bromelij v naših domovih upoštevajmo sledeča navodila:

Bromeliji ustreza sobna temperatura okoli 22 °C.

Potrebuje veliko svetlobe, vendar ne neposredne sončne svetlobe.

Bromelije zalivamo v 'srce' rastline z mlačno deževnico.

Tudi substrat je potrebno navlažiti, vendar pa voda v lončku ne sme zastajati.

Ni potrebno dodajanje gnojil.

Bromelije navdušijo tudi kot balkonska rastlina in rastlina za zasaditev teras. Ker so bromelije tropske rastline, niso odporne proti zmrzali. Na prosto jih prenesemo, ko ni več nevarnosti, da bi pomrznile (npr. v sredini meseca maja). Najprej jih imamo nekje v senci, pozneje pa jih lahko prenesemo na bolj sončna mesta. Zunaj bi nam najbolje uspevale aechmeje, billbergije, ananas, neoregelije in tilandsije.

Kako vzgojimo novo bromelijo?

Rastlina bromelije cveti le enkrat; cveti različno dolgo (odvisno od vrste) - od 3 do 6 mesecev. Po cvetenju se ob stari rastlini pojavijo mlade rastline, ki jih lahko sami vzgojimo, in sicer:

• mlado rastlino presajamo, šele ko doseže polovico višine stare rastline;
• dva tedna, preden jih presajamo, začnemo tudi mlado rastlino zalivati v njeno sredino;
• zagotovimo, da so korenine mlade rastline nepoškodovane;
• po enem letu je mlada rastlina zrela za cvetenje;
• cvetenje spodbudimo tako, da namestimo košček jabolka v srce rastline;
• rastlino pokrijemo s plastično vrečko;
• nato naj jabolko v srcu rastline zori 3 tedne;
• po 8 do 16 tednih (odvisno od vrste bromelij) se na mladi rastlini razvije nov cvet.

Mojca Bohinec