Zgodovina vrtnic je zelo pestra in barvita.

Verjeli ali ne, fosilni ostanki govorijo o tem, da so vrtnice krasile Zemljo že pred 35 milijoni let! Na vrtove so prišle pred 5000 leti, najverjetneje na Kitajskem. Že na začetku našega štetja so bile na srednjem vzhodu plantaže vrtnic, namenjene pridobivanju parfuma. V tem času so bile vrtnice zanimive tudi v medicini. Prav tako so se pojavljali veliki rožni vrtovi. Po propadu Rimskega imperija so bile vrtnice večkrat v vzponu in padcu, nikoli pa niso povsem "utihnile". Zelo priljubljene so bile v 17. stoletju, ko se je rožna voda uradno uporabljala za blagovno menjavo oziroma kot plačilno sredstvo. Napoleonova žena Josephine je na prehodu iz 18. v 19. stoletje ustanovila zbirko vrtnic na posestvu blizu Pariza. V tem obdobju so iz Kitajske v Evropo prihajale žlahtne vrtnice. Zanimive so bile predvsem sorte, ki so ponavljale cvetenje. Žlahtnitelji so pričeli z vzgojo novih sort, in sicer takih, ki bi dolgo časa cvetele ter bi bile odporne. Nekatere teh vrtnic so še vedno zanimive.

Kordesove odporne vrtnice

Danes je v svetu veliko žlahtniteljskih hiš, ki se ukvarjajo samo z vrtnicami. Iščejo vedno nove sorte za različne namene rabe rožnih grmov. Zaradi občutljivosti na različne bolezni (predvsem na črno listno pegavost in pepelasto plesen) so vrtnice marsikoga razočarale. Žlahtniteljska hiša Kordes iz Nemčije se zato posveča zlasti vzgoji odpornih sort. Njihova ponudba zajema pokrovne vrtnice, majhne in velike rožne grme ter plezalke. Rožnim grmom bi lahko posvetili veliko pozornosti, saj so to vrtnice, ki jih lahko posadimo v posode (nizki grmi, visoki 40-60 cm) ali na vrtne grede. Veliki grmi so lahko tudi povsem samostojen "objekt". Mnogi rožni grmi imajo sanjavo lepe cvetove, močno vrstnate in tudi dišeče.  Poimenovali so jih pravljične vrtnice. Rožni grmi s pridihom starih vrtnic pa sodijo v skupino nostalgičnih vrtnic. V drugi polovici maja bomo imeli v ponudbi cvetoče vrtnice iz žlahtniteljske hiše Kordes v 5,5-litrskih loncih. V ponudbi imamo tudi odporne sorte teh vrtnic, ki so cepljene na deblo. Zelo iskane in zanimive so vzpenjavke, cepljene na deblo, saj se poganjki povešajo.

Kje vrtnicam ugaja in kje ne?

Vrtnice se zelo dobro vrastejo in so tudi manj občutljive na bolezni, če jih posadimo na pravo lokacijo. Potrebujejo vsaj 6 ur neposrednega sonca na dan. Vzhodna lega z dopoldanskim soncem je idealna. Ne sadimo jih v polsenco, kjer jih senčijo hiša, drevesa ali grmi. Drevesa in grmi jim kradejo tudi vodo in hrano, kar pa vrtnicam nikakor ne odgovarja. Rade imajo zračne, odprte lege, da se listje po dežju kmalu osuši. Tako je tudi manj možnosti za bolezenske težave. Glede tal izberemo odcedna, rodovitna vrta tla. Dodamo jim veliko komposta. Ravnokar posajenih vrtnic ne dognojujemo z mineralnimi gnojili.

Kdaj jih sadimo?

Vrtnice sadimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Zgodaj spomladi sadimo vrtnice z golimi koreninami in tiste v kartonskih embalažah ter plastičnih vrečkah. Vrtnice, ki so posajene v lonce, lahko sadimo tudi pozneje. Zadnje čase se vse bolj uveljavlja nakup že cvetočih vrtnic v večjih loncih, ki ji sadimo maja in junija. Po sajenju poskrbimo, da se tla ne izsušijo. Če ni dežja, jih moramo vsaj enkrat tedensko zaliti z večjo količino vode.

Magda Ažbe