Na gredici, ob steni ali pergoli, v loncu ali pa v šopku - povsod so priljubljene. Srečamo jih skoraj pri vsaki hiši. Zdrave in dobro pognojene rastline so med cvetenjem tako lepe, da jih je veselje gledati. Vendar pa nam navdušenje največkrat pokvarita dve glivični bolezni, in sicer črna listna pegavost ter pepelasta plesen vrtnic. Ostale težave, kot so uši, šipkova grizlica, navadna pršica itd. so lažje obvladljive. A na srečo obstajajo tudi odporne sorte vrtnic, take, ki jih pepelasta plesen in črna listna pegavost ne napadeta, ali pa je okužba blaga. Žlahtniteljska hiša Kordes iz Nemčije posveča veliko pozornost prav vzgoji odpornih sort. Predstavljamo vam odporne vrtnice iz naše ponudbe.

Črna listna pegavost

Najbolj pogosta bolezen vrtnic je v naših krajih črna listna pegavost. Prija ji vlažno vreme, rada se pojavi v nezračnih in hladnih legah. Prepoznamo jo po temnih pegah, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Pege so velike nekaj milimetrov in imajo nazobčan rob. Sprva jih je največ na spodnjih listih, nato se širijo tudi proti vrhu rastline. Napadeni listi rumenijo in množično odpadajo. Sredi poletja je tako lahko vrtnica že povsem gola.

Črno listno pegavost zatiramo z različnimi fungicidi. Pomembno je, da pripravke menjamo. Škropimo takoj, ko opazimo prve pege in nadaljujemo vse do konca poletja. V suhem vremenu škropljenje ni potrebno, zato pa v spremenljivem škropimo na 10 do 14 dni.

Pepelasta plesen

Pepelaste plesni so nevarne v toplem in suhem vremenu. Podobne razmere ustrezajo tudi pepelasti plesni vrtnic. Medtem ko se s črno listno pegavostjo srečamo že spomladi, se prva znamenja pepelovke pojavijo poleti. Najprej jih opazimo na listih. Drobne, belo-sive pege se hitro širijo in prav lahko se zgodi, da je list v kratkem povsem prekrit s pepelnato prevleko. Sčasoma postane plesniva prevleka sive barve. Na njej nastanejo številni trosi, s katerimi se pepelovka širi na zdrave dele, tudi na trne, poganjke in cvetne popke. Napadeni listi se močno zvijajo, popki ne zacvetijo, rastlina pa slabo raste. Pepelasta plesen vrtnic lahko prezimi tudi v brstih. Okužene poganjke spomladi pri rezi odstranimo in sežgemo. Jeseni storimo enako s pograbljenim in okuženim listjem. Občutljive sorte škropimo preventivno, še preden se pojavijo prva znamenja. Če je bila vrtnica v preteklem letu močno napadena, lahko bolezen pričakujemo tudi letos. V takem primeru je dobro škropiti »vnaprej«, da preprečimo pojav pepelaste plesni. Škropljenje ponavljamo na 10 do 14 dni in ga lahko združimo s tistim proti črni listni pegavosti ter ostalim boleznim in škodljivcem.

KAM IN KAKO SADIMO VRTNICE

Vrtnice potrebujejo veliko sonca. Slabo bodo uspevale v senci in na izpostavljenih legah. Najpomembnejša za rast so primerna tla, ki naj bodo srednje težka, ilovnata, bogata s hranili in rahlo kisla - pH okoli 6,5. Pred sajenjem dodamo tlom humus in preperel hlevski gnoj, izkopljemo sadilno jamo 40 cm globoko in široko ter vanjo posadimo pripravljeno sadiko - cepljeno mesto mora biti 3-5 cm pokrito z zemljo. Jeseni zaščitimo sadike pred pozebo z zemljo, hlevskim gnojem ali kompostom ter jih prekrijemo z smrekovimi vejami ali listjem.

Legenda:

ČLP - črna listna pegavost

PP - pepelasta plesen

ADR - vrtnica je še posebej odporna na črno listno pegavost in pepelasto plesen

Magda Ažbe