Stebelne vrtnice so ene izmed najlepših in najzanimivejših oblik vrtnic, ki lahko krasijo tako gredo kot tudi vašo teraso. Čudovito »krošnjo«, polno cvetov, tvorijo različni kultivarji, ki so cepljeni na ravno in nerazvejano steblo. Njihova vzgoja ni težavna, kljub temu pa se nekoliko razlikuje od vzgoje drugih vrtnic.

Sajenje

Stebelne vrtnice so večinoma cepljene na osnovo iz japonskega šipka (Rosa rugosa), ki pogosto odganja divjake. Odganjanje divjakov lahko zavremo ali vsaj omejimo tako, da vrtnico posadimo na enako globino, kot je bila posajena ob nakupu. Če boste vašo vrtnico posadili globlje, boste rast divjakov še vzpodbudili.

Stebelne vrtnice potrebujejo oporo, ki prepreči, da bi se rastlina ob premočnem vetru zaradi težke krošnje prevrnila ali zlomila. Podporo namestimo v sadilno jamo, še preden smo posadili rastlino. S tem preprečimo morebitne poškodbe korenin, do katerih bi lahko prišlo, v kolikor bi oporo v zemljo zabili, zatem ko smo rastlino posadili. Postavimo jo na tisto stran rastline, iz katere navadno piha veter v našem vrtu. Opora mora biti trdno zasidrana v tla in naj sega le do spodnjih vej krošnje. Po sajenju vrtnico dobro pritrdimo na podporo. Najbolje je rastlino pritrditi na treh točkah: tik pod krošnjo, na sredini stebla in tik nad tlemi. Tako preprečimo, da bi se ob močnem vetru steblo prelomilo zaradi teže krošnje.

Večkrat v sezoni je potrebno pregledati vezi in se prepričati, da ni prišlo do zajedanja v steblo, saj se bo to ob rasti rastline debelilo. Po potrebi vezi nekoliko sprostimo ali nadomestimo z novimi.

Obrezovanje in splošna nega

Krošnjo večine stebelnih vrtnic tvorijo hibridne čajevke, floribunde ali majhne grmičaste vrtnice, ki so cepljene na ravno, nerazvejano steblo. Poganjke krošnje v času mirovanja porežemo za tretjino dolžine, pri čemer poizkusimo skrajšati vse poganjke na približno enako dolžino. Obrezujemo s poševnim rezom, tako da je višji del reza približno 5 mm nad brstom. Navadno izberemo navzven obrnjene brste, da preprečimo križanje poganjkov v notranjosti krošnje. S tem omogočimo dobro kroženje zraka in zmanjšamo verjetnost razvoja različnih bolezni.

Zelo pomembno za lep izgled stebelne vrtnice je, da je krošnja lepa na pogled iz vseh strani, zaradi česar morajo biti posamezni deli med seboj uravnoteženi. V kolikor je del krošnje močnejši in gostejši od drugega, ga porežemo nekoliko manj kot šibkejši del krošnje. Z močnejšim rezom manj razvitega dela krošnje bomo vzpodbudili rast številnih mladih poganjkov, medtem ko bo teh na močnejšem delu krošnje, zaradi šibkejšega reza, nekoliko manj.

Zraven divjakov, ki zrastejo iz zemlje, stebelne vrtnice tvorijo nezaželene poganjke tudi na steblu, ki je del japonskega šipka in ne kultivarja, ki tvori krošnjo. Stebelne divjake previdno odrežemo z ostrim nožem. Pri tem moramo paziti, da ne poškodujemo tudi površine stebla okrog divjaka.

Nekoliko drugače pa obrezujemo povešave oblike stebelnih vrtnic, pri katerih so na steblo cepljene malo cvetne vzpenjave vrtnice rambler. Njihovi upogljivi poganjki tvorijo krošnjo, podobno vrbam žalujkam. Pri obrezovanju povešavih stebelnih vrtnic se omejimo le na odstranjevanje starih poganjkov.

Stebelne vrtnice v loncih

Rastline v loncih se izsušujejo precej hitreje kot rastline na gredi, zaradi česar jih moramo po potrebi zalivati tudi vsak dan. Ob zelo pogostem zalivanju pa lahko pride do spiranja hranil iz substrata, zato enkrat mesečno rastlino pognojimo s popolnim mineralnim gnojilom. Gnojilo dodajamo samo do sredine avgusta, s čimer rastlino pripravimo na prezimovanje. Kasnejše dodajanje mineralnih hranil (predvsem dušika) lahko povzroči tvorbo mladih poganjkov, ki se do prvega mraza navadno ne utrdijo dovolj, da bi preživeli pozebe.

Prezimovanje

Za prezimitev stebelne vrtnice je na razpolago več receptov. Vrtnico lahko zaščitimo v pokončnem položaju, ali pa jo položimo v jarek ter pokrijemo z zemljo in listjem.

Za zaščito stoječe stebelne vrtnice rastlino obdamo z mrežo in jo napolnimo z listjem. Dodatno lahko mrežo ovijemo še z žaklovino ali mehurjasto folijo, ki bo skrbela za dodatno zaščito pred mrazom.

Za prezimitev stebelne vrtnice v jarku na gredi izkopljemo podolgovati jarek, v katerega položimo vrtnico. To storimo tako, da na strani nasproti jarka previdno privzdignemo koreninsko grudo in vrtnico »prevrnemo« v jarek. Pri tem poizkusimo čim manj premikati tudi del koreninskega sistema, ki ga nismo spodkopali. Poleglo vrtnico nato zasujemo z zemljo ter pokrijemo z listjem in vejami. Najpomembnejši del rastline je cepitveno mesto na sredi krošnje. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na korenine, saj lahko izpostavljene korenine na zimskem mrazu hitro pomrznejo, če niso dobro zaščitene.

Spomladi, ko cveti forzicija ali iva, je primeren čas, da svojo vrtnico ponovno očistimo prsti in jo dvignemo v pokončni položaj.

V kolikor se bojite, da vaša stebelna vrtnica ne bo preživela zime na prostem, jo lahko prenesete tudi v rastlinjak ali kakšen drug prostor, kjer temperatura ne bo presegla 5 °C. Rastline, ki jih prezimujete v loncih, morate redno zalivati tudi v času zimskega počitka. Zemlja naj bo vlažna, vendar ne mokra, saj so prevlažna tla v zimskem času najpogostejši vzrok propada rastlin.

Matevž Likar