V zadnjih petnajstih letih so se okenske in balkonske rastline precej »spremenile«. Če smo nekoč videvali predvsem pelargonije zonalke in bršljanke, gomoljne begonije, viseče nageljne in fuksije, je današnji spisek okenskih in balkonskih rastlin neprimerljivo daljši. Ne bomo pozabili surfinij, ki so tako navdušile, da smo jih srečali skoraj povsod. Vendar smo kmalu spoznali, da so lahko lepe le ob dobri oskrbi. Prišle so strukturne rastline, ki z zanimivi poganjki polepšajo, popestrijo, razgibajo cvetoče zasaditve. V zadnjem času se dogaja še več pestrosti.

Trave, zelišča in cvetlice

V korita in posode sadimo celo okrasne trave, bodisi enoletnice (robustna, a postavna temnolistna perjanka), bodisi trajnice (ščetinova perjanka, stipa ali bodalica, itd.). Vse mora biti precej razgibano, morda celo nekoliko nenavadno. Čase spreminjamo tudi na tem področju in tako se znajdejo vrtnine in začimbe v okrasnem koritu. Čudovito, kajne? Kaže, da smo pri oblikovanju precej svobodni, da le kombiniramo skupaj, kar se barvno ujema in ima podobne zahteve glede zalivanja. No, pa tudi to je treba upoštevati, da ima neka cvetlica bujnejšo rast in lahko drugo »zamori«. Takšne zaplete med letom rešujemo s škarjami.

Zelenjava in začimbe

Danes je možnost zasajanja okenskih in balkonskih rastlin res pisana. Od vrtnin bomo izbrali barvite blitve. Tako čudovite so, da ob njih pozabimo na čas. Res je! Prav nič se ne spremenijo, ves čas so enako lepe. Tudi temnolistne sorte kodravo listnega ohrovta so čudovita priložnost za gredice in posode. Z enakim navdušenjem lahko posadimo purpurno baziliko. Prikupen grmiček se neverjetno razbohoti, če so le tla dovolj pognojena in mu ne manjka sonca. Med zelenjavnimi sadikami bomo tudi to pomlad naleteli na nepregledno množico začimb, med njimi bo tudi purpurna bazilika. Glede sajenja ni omejitev. Lahko tudi v korita, viseče košare in druge posode.

Lepi listi

Ko še kar razmišljamo o rastlinah z lepimi listi, ne smemo pozabiti na pisano mrtvo koprivo ali koleus. Pri nas jo gojimo kot enoletnico. Čudoviti pisani listi so pisani na več načinov, še lepši pa so zaradi nazobčanih listnih robov. Rastlina je občutljiva na mraz, zato ne sme na prosto pred drugo polovico maja. Torej bo dovolj časa, da se greda pripravi za veselo potovanje proti poletju. Koleus je čudovit tudi v posodi, a potrebuje precej vode. Najbolje je, da ga posadimo zase.

Temnolase lepotice

Med temnolistne lepotice sodi tudi perila ali črna kopriva in seveda batate ali sladki krompir (sorta Blacky ima temne trikrpaste liste). Čudovita je čokoladna deteljica, ki ima prav tako temne liste in je dober »nasprotnik« oranžnim mareličnim in rumenim cvetovom. Vse omenjene rastline (razen pelargonije znalke in surfinije) lahko posadimo tudi na gredice. Lahko bi rekli, da je meja med gredico in posodo v zadnjem času vedno bolj zabrisana. Če je bil ricinus, ki ga prištevamo med enoletnice, nekdaj »v lasti« gredic, je danes enako zaželen v posodah. Moderne zasaditve so torej razgibane, pestre, polne presenečenj. Stalnost vaškega korita jim je tuja. Pa vendar moda ni nekaj, kar mora po vsej sili prevladati. Pustimo vaškost tam, kjer je tako pristna in domača. Dodajmo ji le kakšno cvetlico iz novejšega časa, morda diascijo, brahikomo, miljon zvončke, bakopo, rumeno zajčjo deteljico, moljevko.

Kako izbiramo rastline za gredice in balkone?

Preden gremo nakupovat, razmislimo, kaj želimo doseči z zasaditvijo, najsi bo ta na gredi, v koritu ali drugi posodi. Čas za razmislek si vzemimo doma, saj je v vrtnem centru za kaj takšnega premalo časa. Verjetno je, da nam izbira ne bo vzela preveč dela, saj imamo že določene izkušnje iz prejšnjih let. Kar je dobrega, bomo obdržali, morda nadgradili. Seveda pa si želimo tudi kakšno spremembo. Kaj moramo vedeti, preden gremo po nakupih?

Upoštevamo lego oken in balkonov.

• Na svetlem mestu, a proč od žgočega sonca, uspevajo bršljanke, surfinije, miljon zvončki, lotus, sanvitalija, verbena, modri čudež, grmasta, viseča in drobnocvetna suha roža, gazanija, rumena lobelija, bela nemesija, kapucinka, heliotrop ali neprava vanilija, brahikoma, zlati kovanci, bidens, grmasta marjeta, diascija, mimulus, rumena zajčja deteljica, čokoladna deteljica, begonija zmajeva krila, batate ali sladki krompir, različne okrasne trave, koleus, bazilike, ohrovti, afriški smilj (poznamo več sort, od katerih "Lutea" ni primerna za sončne predele), pisanolistne sorte žajblja, pisani brazilski slezinec (tudi cveti), pisana jabolčna meta, lotus, perila, itd.
• V polsenci uspeva večina rastlin, ki imajo rade zmerno sonce in še nekatere druge: lobelija, rumena zajčja deteljica, torenija, bakopa, bršljanka, diascija, nemesija, sanvitalija, fuksija, gomoljna begonija, kufeja, lotus, mimulus, viseči slak, modri čudež, novogvinejska vodenka, vse sorte afriškega smilja, rumenolistni origano, pijavčnica, pisana bršljanasta grenkuljica, pisani brazilski slezinec, rumenolistni origano, pisana bršljanasta grenkuljica.
• Senco polepšajo vodenke, rumena zajčja deteljica, fuksije, lobelija, akalifa, lisasta mrtva kopriva, rumenolistni origano, pisana bršljanasta grenkuljica, lotus.
• V zavetju, proč od dežja, uspevajo grmasta, drobnocvetna in viseča suha roža, bakopa, mimulus, nemesija, pelargonije zonalke z dvojimi cvetovi.
• Vetra nimajo rade surfinije in lantana. Pravzaprav balkonske in okenske rastline niso velike ljubiteljice vetra. Ta jim lahko polomi poganjke ali celo prevrne posode. Raje imajo umirjeno ozračje.

Izberemo barvo cvetja v posodah in na gredi

• Na gredici se dobro počuti veliko okenskih in balkonskih rastlin (lantana, begonije, različne trave, koleus, sladki krompir (batate), rumena zajčja deteljica, verbene, vodenke, grmaste marjete, bidens, perila ali črna kopriva, afriški smilj, indijanska meta, čokoladna deteljica, viseči slak cigaretka ali kufeja, viseča kapucinka, fuksija, pelargonija bršljanka z enojnimi cvetovi, idr. Dodamo jim lahko različne enoletnice (žametnico, alternatero - zanimivi listi, vednocvetoče begonije,...)).
• Ko smo ugotovili zahteve rastišč, določimo barvo cvetov in število vseh posod. Pri tem se oziramo tudi na barvo fasade. Rumeno hišo lepo popestrijo rdeči cvetovi. Sicer je pa tako, da se barve, ki gredo skupaj v vsakodnevnem življenju, dobro ujamejo tudi na vrtu. Zelenkasto fasado popestrijo oranžni cvetovi, pa tudi rdeči. Odločiti se moramo za ene ali za druge. Modro pobarvana hiša privablja rumeno barvo, a nič manj rdečo. Bela je dobra podlaga za vse barve. Siva fasada je dolgočasna, če je ne poživimo z rumeno, oranžno ali rdečo. Skratka, z živahnimi cvetovi.
• Gredica, ki je zasajena s sezonskimi cvetlicami, naj se ujema z rastlinami v posodah.

Upoštevamo okolje...

• Z zasaditvami želimo okolje polepšati, ne želimo pa ga spreminjati. Vaškemu okolju bomo pustili vaškost, ki jo poudarjajo klasične rastline. Privoščimo si lahko nekaj nadgradnje z novejšimi cvetlicami in strukturnimi rastlinami.
• Mestno okolje je lahko moderno, ali pa tudi ne. Pri teh zasaditvah smo lahko kar precej bolj sami svoji. Uživamo lahko v iskanju pisanih kombinacij, različnih tudi po strukturi. Ne bomo pozabili na trave in vse tiste pisane ter temno rdeče liste. In seveda na barvito blitvo.

In čas, ki ga imamo na razpolago za oskrbo rastlin...

• Balkonske rastline so lahko precej zahtevne glede časa. V cvetje odeti balkoni, okna in druge posode zahtevajo vsak dan tudi po dve in več ur časa. Če ga nimamo, bomo izbrali manj zahtevne rastline (na srečo imamo begonijo zmajeva krila, ki prenese vse in vse zdrži). Prav tako bomo izbrali manj rastlin in korita z vodno rezervo. Vendar pa so takšna korita primerna za zasaditve pod streho, sicer se bodo rože v deževnem vremenu utapljale.
• Zraven rednega zalivanja zahtevajo tudi dognojevanje, nekatere celo odstranjevanje  odcvetelih cvetov. Napadajo jih listne uši, pršice, bela mušica, tripsi, listni zavrtači, pepelaste plesni, siva plesen, itd. Če nimamo časa, izberemo cvetlice, ki imajo malo težav. Sedaj je že vsem jasno, da tem pogojem ne ustrezajo surfinije. Lepe, kot so, razveseljujejo le tiste, ki se jim posvetijo in jih skrbno negujejo. Tudi škropiti jih je potrebno.
• Lepoto doma poudarjajo tudi ostale rastline na vrtu, drevesa in okrasni grmi,  negovana trata, itd. Torej smo lahko brez slabe vesti malo manj »v sezonskih rožicah«, če si jih ne moremo privoščiti v izobilju.
• Balkon je še lepši, če korita razmaknemo pol metra narazen. To še posebej velja takrat, kadar so korita zasajena le z eno cvetlico (samo s pelargonijami, begonijami, nageljni, itd.).

Magda Ažbe