Ime pelargonije izvira iz grške besede »pelargos«, kar v prevodu pomeni »štorklja«. Plod pelargonij je namreč podoben štorkljinemu kljunu. Ko plod dozori, ima zvito, kljunu podobno reso. Pri nas jih poznamo tudi pod drugim, starejšim imenom, ki je »roženkravt« in označuje dišeče pelargonije. Ponekod se je razširil tudi izraz »geranije« ali »gorečnice«, ki je v resnici le ime za Geranium vrste ali krvomočnice.

Sajenje balkonskih rastlin

Nega balkonskih rastlin

Škodljivci in bolezni pelargonij

Izvor

Pelargonije izvirajo iz Južne in jugozahodne Afrike, naravna rastišča so tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Poznanih je okoli 250 vrst. Nekatere med njimi zaradi prilagoditve puščavskim razmeram sodijo v sukulentno skupino (P. carnosum, crasicaule, crithmilifolium, echinatum in druge). Ko je leta 1709 prispela prva pelargonija iz Južne Afrike v Anglijo, je zbudila takšno zanimanje, da so leta 1722 iz kraljevega botaničnega vrta Kew blizu Londona poslali prvega poklicnega zbiralca Francisa Massona v Južno Afriko, da bi v Kew prinesel še druge vrste. Danes obstaja v Angliji Društvo za pelargonije in geranije, ki obvešča svoje člane o novih križancih in drugih pomembnih dogodkih pri pelargonijah.

Nega

Pelargonije so zanimiv rod, v katerem so, predvsem poleti, cvetoče zelnate trajnice, ki so večinoma vedno zelene. Veljajo za eno najstarejših okenskih in balkonskih rastlin, zanje lahko trdimo, da so še danes najbolj razširjene in priljubljene. Gojimo jih zaradi barvitih cvetov, ki se razvijajo skoraj vse leto. Rastline so zelo občutljive na mraz in ne prenesejo temperatur pod 1 ºC. Za obilno cvetenje potrebujejo zelo svetlo mesto. So veliki porabniki hranil. Da bodo lepe, jim redno odstranjujemo odcvetele cvetove in jih ne zalivamo premočno.

Pri sajenju pelargonij v grede jih ni potrebno jemati iz lončkov, v katerih smo jih kupili. V gredo jih vkopljemo z lončkom vred, saj s tem zaviramo rast korenin in rastline spodbujamo k bogatemu cvetenju.

Za lepoto doma in vrta

Pelargonije delimo v 5 skupin in sicer na: Conalke, Regalke, Bršljanke, Botanične ali naravne vrste in na Unique. So zelo uporabne okrasne rastline, ki jih uporabljamo tako za okras balkonov, okenskih polic, visečih košar, za zasaditve robov visokih gred, teras, parkov, kot tudi kot sobne lončnice. Njihova priljubljenost temelji predvsem na dolgotrajnem in nepretrganem cvetenju. Cvetijo od zgodnje pomladi do pozne jeseni.

Industrijska uporabnost

Njihovo olje je uporabno v zdravilstvu in parfumski industriji. Določene vrste, kot so P. graveolens - dišeča, P. roseum, P. odoratissimum - citronka, P. capitatum, P. krappeanum - oljna, gojijo v Južni Franciji in Španiji. V Afriki imajo cele plantažne pelargonij. Vzgoja na plantažah traja od pet do osem let. Na enem hektarju oberejo do 25.000 kg listne mase. Vsebujejo geraniol in citronelol, ki ju destilirajo iz listov in cvetov. Po feng shuju: v dišečih svetilkah je vonj pelargonije priporočljiv v pisarnah, saj pomaga pri živčnih napetostih, depresijah, ustvarja svežo atmosfero in pomaga pri težavah s komunikacijo.

Branka Hribar