Sivka je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju, pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Z izbiro različnih vrst si lahko zagotovimo nepretrgano cvetenje skoraj vso sezono.

Na vrtu sivki namenimo sončno rastišče z dobro odcednimi in bolj revnimi tlemi, ki jih ne gnojimo. Veliko sonca bo pripomoglo, da bo barva cvetov še bolj intenzivna. Sivke, posajene v lonce, vsako pomlad presadimo v svež substrat.

Obrezovanje sivke

Če želimo, da bodo grmički sivke vedno lepi in polni, jo moramo tudi obrezovati. Poleti jo obrezujemo ob koncu cvetenja, ko porežemo stebla približno 10 cm pod cvetovi. Odrezana stebla obesimo v suh in temen prostor in z njimi kasneje naredimo suhe šopke ali pa jih oskubimo in naredimo majhne vrečke, katere damo v omaro proti moljem. Drugič obrezujemo sivko konec marca, to je glavno obrezovanje. Takrat odrežemo 1/3 rastline, na steblu pa mora vseeno ostati nekaj listov, da rastlina spomladi požene.

Trpežna sivka (Lavandula Hidcote Blue)

Ta vrsta sivke zraste v višino do 40 cm in je za sajenje v v posode še najbolj primerna. Lahko jo sadimo tudi na obrobke in gredice ali pa naredimo posamične zasaditve, ki izgledajo kot majhni modri otočki. Sivka lepo sodi tudi v bližino vrtnic, saj njen vonj odvrača uši, ki bi se sicer naselile na vrtnicah. Težava je le v tem, da sivka ne mara gnojenja, medtem, ko ga vrtnica potrebuje. Morda bi bili pa rešitev lončki s sivko v bližini vrtnic?

Francoska sivka (Lavandula stoechas) zacveti prva

Spoznamo jo po ananasu podobnih socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja se bo to zaključilo in takrat lahko grm obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.

Francoski sivki po času cvetenja sledijo angleške sivke (L. angustifolia). Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjkih nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleško po cvetenju obrežemo.

Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino ter sušo. Največ lavandinov najdemo na širnih poljih francoske Provanse.