Vrt je lahko učilnica na prostem. Spoznavamo zahteve najrazličnejših rastlin, pa tudi njihove težave. Po nekaj letih smo na tekočem s poškodbami, ki jih povzročajo najrazličnejše uši, pršice, voluhar, »hroščki« in »gosenice«.

Ko se ogrejejo poletijo med cvetove

V hladnih poletnih jutrih lahko opazujemo metulje, kako se grejejo na s soncem obsijani skali, škarpi ali kamniti stopnici. Nato poletijo med cvetove. Po dežju se radi spustijo na tla in srkajo vodo. Priznati moramo, da vseh metuljev nismo veseli, saj na vrtu povzročajo škodo. Gosenice kapusovega belina požrešno objedajo liste zelja, cvetače, ohrovta, kolerabice, redkvice itd. Vendar pa je večina metuljev oziroma njihovih gosenic gojenim rastlinam neškodljiva. Metulji celo oprašujejo cvetove mnogih rastlin. Najraje imajo sladko dišeče, enostavne in razprte cvetove, ki jim omogočajo preprosto pot do nektarja. Metuljev smo v vrtu veseli, v toplem in sončnem vremenu lahko opazujemo njihove navade. V veliko pomoč nam je lahko že dober daljnogled.

Najbolj vabljivi so dišeči cvetovi

Če jih želimo privabiti med pisane gredice, moramo upoštevati njihove želje. Radi imajo sončne in pred vetrom umaknjene lege. Metulji niso najboljši letalci,  raje osvajajo kratke razdalje na zavetnih legah. Obožujejo enostavne cvetove z veliko nektarja, ki jim omogočajo lahko pot do »sladke pijače«. Všeč jim je  jutranje sonce na škarpi ali ploščati skali, kjer se ogrejejo za prvi polet. V bližini morajo biti tudi rastline s katerimi se hranijo njihove gosenice. Metulji potrebujejo tudi mokro kamenje ali pa zelo plitko vodno površino, kjer srkajo vlago. Če te možnosti na vrtu ni, poskrbimo za plitko skledo, ki jo napolnimo s peskom in kamenjem. Nalijemo toliko vode, da je kamenje vedno mokro. Bolj kot posamezne cvetlice, imajo radi skupino živahnih cvetov. Metulji se najraje zadržujejo na delu vrta, ki je vsaj šest ur na dan obsijan s soncem.

Cvetni nektar (»medica«), je vir hrane za odrasle metulje. Med enoletnicami radi obiskujejo cinije, astre, lepe očke, žametnico ali tagetes (sorte z enostavnimi cvetovi), kozmejo, titonijo, ognjič itd. Med trajnicami metulji občudujejo novoanglijske astre, ameriški slamnik, rudbekije itd. Tudi zelišča so jim všeč, na primer majaron, timijan in meta. Poznamo tudi grmovnico, ki jo metulji tako radi obiskujejo, da smo jo poimenovali kar metuljnik. To je seveda dobro znana, poleti cvetoča budleja. Metuljem je prav tako všeč cvetje španskega bezga ali majnice. Opazujemo jih lahko na dišečih cvetovih kaline ali ligustra, ne pozabijo pa niti na cvetočo sivko.   

Seveda moramo poskrbeti tudi za hrano metuljevih ličink, ki jim pravimo gosenice. Te objedajo različne plevele, koprive, detelje, trave, grašico itd. Lahko pa na del vrta, kamor želimo privabiti metulje, posadimo rastline, s katerimi se bodo hranile gosenice (peteršilj, sladki komarček, koper, vinska rutica itd.).

Metuljnik - grm, ki mu dvorijo metulji

Metuljnik  je ena tistih grmovnic, ki ne potrebujejo veliko naše pozornosti. Uspeva skoraj povsod,  da so le tla odcedna in je greda dovolj sončna. Najbolj pogosta vrsta Buddleia davidii diši po medu in v objem cvetov pritegne številne metulje. Cveti od sredine poletja do začetka jeseni. Kdor budleji vsako leto nameni nekaj minut druženja z ostrimi škarjami, bo očaran tudi nad videzom grma. Postal bo gostejši in bolj cvetoč. Pri vrsti B. davidii porežemo vse lanskoletne poganjke na dolžino pol pednja od starega lesa. Prednost budlej je tudi hitra rast. V kratkem času zrastejo 2 in več metrov visoko. Neobrezovani grmi so še večji. Razveseljiva lastnost budlej je tudi ta, da jih škodljive žuželke ne napadajo in da tudi sicer sodijo med zdrave rastline.

Metulji se hitro odzivajo na škodljive spremembe v okolju. Tudi zato smo lahko veseli, če jih je na vrtu veliko. Da bi jih ohranili, se moramo odpovedati strupenim pripravkom za uničevanje škodljivih žuželk. Sežemo raje po naravnih.

Magda Ažbe