Okrasni vrt niso le trata, cvetlice, rododendroni, forzicije in magnolija. Mnogo je še rastlin, ki morda ne krasijo okolice s svojim cvetjem, temveč z obliko rasti in zanimivimi nadomestki listov - iglicami.

Iglavci so v vrtu vedno pogosteje zastopani kot žive meje ali posamične rastline, na primer v skalnjaku, ob vhodu v hišo pa tudi kot prijetno ozadje bolj pisanim rastlinam.

Sajenje in prvi meseci rasti

Iglavce običajno sadimo spomladi in jeseni. Luknjo, kamor bomo posadili rastlino, izkopljemo teden do dva pred sajenjem, da se zemlja uleže, videli pa bomo tudi ali tam zastaja voda. V slednjem primeru poskrbimo za drenažo. Luknja naj bo dvakrat širša in globlja, kot je velikost koreninske grude. Če so tla preveč propustna in peščena, v luknjo dodamo nekaj organske mase, preperelega komposta ali zemlje za lončnice. Sadiko vzamemo iz lonca ali jutaste vreče in jo postavimo v luknjo. Tretjino luknje napolnimo s prstjo in rahlo potlačimo. Tako postopoma dodajamo zemljo in tlačimo, vse dokler luknja ni zapolnjena. Med zadnjo plast zemlje primešamo gnojilo za iglavce in na koncu sadiko še zalijemo.

Iglavci potrebujejo skrbno nego predvsem v prvih mesecih rasti, preden se dodobra ne ukoreninijo. Prve tedne pregledujmo rastlino vsaka dva do tri dni, če so tla okrog sadike morda presuha in če rastlina kaže znake pomanjkanja vode. Kasneje pregledujemo rastline redkeje.

Zalivanje in gnojenje

Iglavci običajno potrebujejo zalivanje le v času dolgotrajnejšega sušnega obdobja, pogostost zalivanja pa je odvisna od vrste iglavca in od tipa tal  (v bolj peščenih tleh voda hitreje odteka). Običajno zalivamo, ko je suhih zgornjih 4-6 cm tal. Bolje je zalivati na daljše časovno obdobje in takrat obilno, kot pa pogosto in po malem. Pomembno je vedeti, da iglavci ne kažejo pomanjkanja vode s sušenjem, temveč pričnejo iglice bledeti, notranje pa rjavijo.

Gnojimo s specialnim gnojilom za iglavce, ki ga posujemo okoli rastline in rahlo vdelamo v tla.

Prekrivanje tal

Prekrivanje tal okoli iglavcev je nujno, saj s tem poleti ohranjamo hladnejša tla, preprečujemo pretirano izhlapevanje vode iz tal, zavrta pa tudi rast plevela. Za prekrivanje navadno uporabljamo okrasno lubje. Debelina prekrivke naj bo okrog 5 cm, pri prekrivanju pa pazimo, da prekrivka ne pride v stik z deblom.

Obrezovanje

Kot pri vseh rastlinah, tudi tu odstranjujemo odmrle ali obolele veje, ne glede na letni čas. Pri nižjih iglavcih pa občasno izrezujemo notranje veje za boljšo zračnost krošnje.

CIPRESA (Thuja)

Pred sajenjem cipres izkopljemo luknje oz. jarek, ki je vsaj 10-20 cm večji in globlji  kot  lonček v katerem je cipresa. Ciprese damo iz lončkov, postavimo v luknje oziroma jarek in jih obsipamo z malo "boljše zemlje". Nato zemljo previdno potlačimo. Po končanem delu jih dobro zalijemo z vodo, da se zemlja sprime s koreninsko grudo. Zemljo začnemo redno zalivati po dveh dneh od sajenja. Zemlja naj bo vlažna (ne mokra), da omogočimo razvoj korenin. Po približno dveh tednih dodamo posebno gnojilo za iglavce, na  vsako cipreso približno en večji "ščepec" gnojila. Ne pozabimo na zalivanje tudi v zimskih mesecih. Za gnojenje ne uporabljamo svežega hlevskega  gnoja, bolj primeren je zrel kompost. Vsem cipresam škodi sol, s katero v zimskih mesecih posipajo ceste. Ne prenesejo pa tudi, da jih zalivajo domači ljubljenčki.

Ciprese rastejo v obliki stožca. V enem letu zrastejo v višino približno do 15 - 25 cm, v širino pa do 8 cm, To so približne mere, katere pa lahko presežemo z ustreznim gnojenjem in zalivanjem.

Ko ciprese dosežejo željeno višino, jih prikrajšamo tako, da izrežemo vrhove. To lahko delamo proti koncu septembra ali kasneje, ko ciprese že zaključijo z rastjo. S tem bomo dosegli pospešeno širjenje ciprese in tako hitrejšo zapolnitev "lukenj" med njimi (Vir: www.ciprese.si).

Andreja Tomšič