Setev božičnega žita je znana že več tisočletij, predvsem v srednji Evropi. Dandanes ga sicer ljudje večinoma sejejo le iz navade, ponekod pa še verujejo, da bo s setvijo mladega žita pred Božičem letina prihodnje leto obilnejša.

Najbolj priljubljen setveni dan božičnega žita je god sv. Lucije (13. december), ljudje pa sejejo tudi na god sv. Barbare (4. dec.) in na Marijin praznik (8. dec.).

Pšenico sejemo v plitve okrasne posode ali v podstavke za cvetlične lončke, ki jih postavimo na svetlo in ne prevroče mesto. Žito klije 10 do 14 dni, tako da bo za Božič ravno najlepše.

Mlado žito postavimo k jaslicam oziroma kar vanje, pa tudi na mizo ali v okno. V sredino posevka lahko postavimo tudi svečo. Žito pustimo rasti do sv. Treh kraljev, najpogosteje pa do Svečnice.

Setev božičnega žita pa ima tudi širši pomen, saj »novo žito« simbolizira »novi kruh«, oziroma Novi kruh življenja, znan predvsem v krščanstvu. Na slovenskem srečujemo 'Božično žito' na Gorenjskem, 'kaljeno žito' na Štajerskem, 'pšeničko' na Dolenjskem ter 'večno življenje' v Beli Krajini.