Pravi čas za zimsko rez je druga polovica zime, se pravi februarja in marca, ko so sadna drevesa še v mirovanju. Gibanje sokov se pri sadnem drevju prične že v januarju, zaradi česar zgodaj obrezana drevesa hitreje odganjajo. Težave se lahko pojavijo v milejših zimah, ko takšna drevesa hitro odženejo in nato ob zgodnje spomladanskih ohladitvah pozebejo.

Kdaj pričnemo

Če imamo večji sadovnjak, običajno pričnemo z rezjo že v januarju, pa čeprav s tem nekoliko povečamo nevarnost pozebe. Premazovanje debla z belimi premazi nekoliko upočasni gibanje sokov v drevesih in s tem kasnejše odganjanje. V primeru, da imamo manjše število sadnih dreves, lahko opravimo zimsko rez šele v času brstenja ali tik pred brstenjem. Tega se poslužujemo zlasti v primeru, ko so cvetni brsti slabše vidni, ali ko nismo povsem prepričani o svojem znanju o rodnem lesu. Poznavanje rodnega lesa je namreč osnova za strokovno opravljeno rez. Sam pogosto obrezujem breskve in nektarine, šele ko zacvetijo, saj je takrat dobro vidna količina in kakovost cvetov, obenem pa »pridelam« tudi nekaj lepih, cvetočih šib za spomladanski šopek. Pri poznejšem obrezovanju so sokovi aktivnejši in zato rane, ki smo jih naredili z rezjo, bolje in hitreje zaraščajo kot pri zgodnejšem obrezovanju.

Pogosto so sadna drevesa (zlasti jablane) posajena pregloboko. Če cepljeno mesto prekrijemo z zemljo, bo žlahtni del sadnega drevesa (cepič) pognal korenine, ki se bodo razvile v nov, glavni koreninski sistem, stari koreninski sistem pa bo sčasoma propadel. Pravimo, da se drevo »osamosvoji«. Takšna drevesa zelo bujno rastejo, rodijo pa slabo ali v najslabšem primeru komajda kakšen plod. Zato tudi pri starejših drevesih pazimo, da je cepljeno mesto vedno odkopano in vsaj nekaj centimetrov nad zemljo. Drevesa, ki rastejo zelo bujno, lahko nekoliko ukrotimo tako, da opravimo rez, šele ko ta ozelenijo. S tem drevo izčrpamo in mu odvzamemo nekaj odvečne energije, ki bi se sicer usmerila v neželeno, pretirano rast ter ga tako v dveh do treh letih prisilimo v rodnost. Drevesom, ki enkrat stopijo v polno rodnost, se rast umiri. Z ustrezno rezjo in privezovanjem poganjkov in vej bomo tako imeli dolgoročno zadovoljiv pridelek.

Ker se rez med posameznimi sadnimi vrstami zelo razlikuje, se bomo poglobili v najpogostejše sadne vrste, ki uspevajo pri nas. Čeprav je gojitvenih oblik pri sadnem drevju zelo veliko, se bomo tokrat omejili na osnove rezi, za obširnejše znanje o rezi sadnih rastlin pa je prav gotovo treba preučiti nekaj strokovne literature, ali pa v svoj sadovnjak povabiti strokovnjaka.

Zimska rez jablan in hrušk

Če je le mogoče, jablane obrezujemo v februarju ali marcu, saj ob milejših zimah in kasnejših izjemno nizkih temperaturah na vejah poka lub in nastane škoda, ki je vidna več let ter vpliva na vitalnost in rodnost drevesa.

Že od prve rezi naprej delamo na tem, da ustvarimo dovolj velik rodni volumen (zadostna količina rodnega lesa) in ta rodni les kasneje vzdržujemo. To dosežemo s tem, da:

• v prvih nekaj letih opravljamo na sadnem drevju gojitveno rez, s katero ustvarimo gojitveno obliko. Na novo posajeno drevo prikrajšamo na pravi višini, da nam na pravih pozicijah poženejo poganjki, ki kasneje tvorijo ogrodne veje.
• drevo, ki še ni rodno, prisilimo v rodnost z upogibanjem poganjkov ali vej v vodoravni položaj (pod kotom 90°). Veje ali poganjki, ki izraščajo iz glavne osi (debla) pod kotom 45°, običajno že tvorijo zadovoljivo število rodnih brstov, vendar je število in kvaliteta rodnega lesa pri bolj odprtem kotu (vsaj 90°) večje.
• posamezni veji izrežemo hrbtne poganjke in jo odvedemo na najpoložnejši poganjek.
• posamezno vejo krajšamo le v primeru odvajanja, ali če se je v vsej dolžini rodne veje ali rodne šibe oblikovalo preveč rodnih brstov in ta ne bi zmogla teže pridelka.
• nikoli ne prikrajšujemo enoletnih poganjkov (šibe, bohotivke), na katerih še niso razviti rodni brsti, saj z vsako rezjo vzpodbudimo rast, zaradi česar bomo namesto rodnega lesa s krajšanjem bohotivk dobili še več bohotivk.
• pri osnovi izrezujemo zverižen, izrojen in nasploh neuporaben les ter bohotivke, s čimer osvetlimo krošnjo drevesa. Ob ustrezno osvetljenem drevesu bo napad bolezni in škodljivcev bistveno manjši (škodljivci se po drevesu počasneje širijo, po vsakih padavinah se takšno drevo hitreje osuši in upočasni razvoj raznih glivičnih bolezni), pa tudi plodovi bodo bolje osvetljeni in zato bolj okusni. Ob ustrezni osvetljenosti listov je razvoj in nastavek rodnih brstov veliko večji.
• spodrezujemo izrojene in povešene veje, tako da jih odrežemo na poganjek, ki je ustrezno bujen in v ustreznejši, vodoravni poziciji.
• kjer želimo novo rast (nov poganjek), poganjek ali vejo skrajšamo na kratek čep ali spomladi pred brstenjem zarežemo lub tik nad očesom in pognal nam bo nov poganjek.
• zaradi oblikovanja krošnje in boljše rodnosti upogibamo nerodne, ustrezno dolge in debele poganjke pod kotom 90° - 120° in jih tako prisilimo v rodnost.

Zimska rez slive

Slive običajno potrebujejo nekoliko več časa, da stopijo v rodnost, zato to z ustreznimi ukrepi čimbolj pospešimo:

• Že mladim drevesom privezujemo ter usmerjamo veje in šibe v ugodnejši položaj. Tako kot pri jablani naj iz osnovne osi izraščajo pod kotom minimalno 45°, saj se na takšnih vejah tvori večje število cvetnih brstov.
• Ker je veliko sort sliv nagnjenih k navpičnejši rasti, navpično rastoče veje razpiramo, da dosežemo med vejami kot minimalno 45°.
• Bohotivk in drugih navzgor rastočih vej načeloma ne prikrajšujemo, saj s tem dosežemo novo, bujnejšo rast poganjkov in s tem slabšo rodnost drevesa.
• Redno redčimo krošnjo (izrezujemo izrojeni in zveriženi les ter bohotivke), saj se ob boljši osvetljenosti listov tvori večje število rodnih brstov

Posamezne sorte sliv rodijo na različnih oblikah rodnega lesa, zato je pri rezi rodnih dreves potrebno vedeti, za katero sorto oziroma za kateri tip drevesa gre.

Bohotivke preko rastne sezone upogibamo pod kotom 120°, da pospešimo tvorbo rodnih brstov, ali pa jih izrezujemo pri osnovi.

Zimska rez marelice

Marelicam najbolj ustrezajo zavetne oziroma zatišne lege, saj slabo prenašajo temperaturna nihanja v drugi polovici zime, ko se ob prezgodnjih otoplitvah začnejo v drevesih pretakati sokovi, ki pa ob nenadnem, drastičnem znižanju temperatur zamrznejo. Zato se na vejah ali poganjkih pojavijo razpoke, na katere se pogosto naselijo škodljive glive, ki povzročijo kap marelice, ko sredi rastne dobe del drevesa, ali kar celo drevo, oveni in pogosto tudi propade. Ker marelicam les pozimi slabo zarašča, se zimski rezi po možnosti izognemo. Marelicam poleti, po obiranju, izrežemo propadle ali polomljene veje in vse rane sproti premažemo s cepilno smolo ali kambisanom, da preprečimo vdor škodljivih gliv. Prav tako kot pri drugih koščičarjih razpiramo navzgor rastoče veje ali jih privezujemo v ustrezno lego.

Zimska rez breskve

Pri breskvah opravljamo glavno rez poleti, ko se pri koščičarjih rane veliko bolje zaraščajo, proti koncu zime (v času cvetenja ali sočasno z redčenjem plodov) pa opravimo le korekcijsko rez, ko ustrezno prikrajšamo in razredčimo rodne enoletne poganjke in tako pridelamo debelejše, kvalitetnejše plodove. Zimsko, korekcijsko rez opravimo takrat, ko so že dobro vidni cvetni brsti oziroma čim pozneje, ko mine nevarnost pozebe, saj so breskve pogosto žrtev spomladanskih pozeb. Breskve rodijo na enoletnem lesu, ki izrašča iz dveletnega lesa, zato je zelo pomembno, da poleti prikrajšamo bujno rastočo dveletno vejo do čim nižje ležečih enoletnih, rodnih poganjkov, ki izraščajo iz nje. V spodnjem delu drevesa poganjke prikrajšamo na čep (dve do tri očesi), s čimer preprečimo ogolitev drevesa v spodnjem delu.

Pri breskvi prav tako razpiramo v spodnjem delu zrasle veje, da dosežemo kot vsaj 45°, ter upogibamo stranske veje, da povečamo rodnost. Pri nektarinah je način rezi enak kot pri breskvi.

Zimska rez češnje

Češnjam najbolj ustreza poletna rez po obiranju, saj se rane, nastale pri zimski rezi, prepočasi zaraščajo in zato smolijo. Zlasti na večje rane se pogosto naselijo škodljive bakterije, ki z leti prodrejo v deblo, zaradi česar se prične počasno odmiranje drevesa. Zato pri češnjah opravimo gojitveno rez spomladi v času brstenja ali cvetenja.

Predolge enoletne poganjke prikrajšamo, da se poganjki obrastejo na želenem mestu. Pri češnjah prav tako razpiramo vrhove oziroma navzgor rastoče veje, da pospešimo večji nastavek rodnih brstov.

Zimska rez višnje

Ker poznamo pri višnjah tri tipe rasti rodnih poganjkov, moramo najprej vedeti, kateri tip višnje smo posadili. Veje nam v spodnjem delu najhitreje ogolijo pri povešavem tipu rasti in nekoliko manj pri pokončno rastočih sortah. Najbolje se obraščajo sorte z rodnim lesom delno prevešajoče rasti. Ogoljene veje režemo na čep pri osnovi vej. Pri nekaj let starem drevesu pričnemo z rednim redčenjem in pomlajevanjem drevesa. Pri zimski rezi drevesa višenj pomlajujemo ter vzpodbujamo rast povešavih poganjkov (spodrezovanje, rez na čep).

Boštjan Hedl