Za sajenje jagod se odločimo v avgustu ali septembru in takrat izberimo sončno lego ter peščeno ilovnata, dobro odcedna tla. Tla lahko dodatno obogatimo s kompostom ali mineralnimi gnojili, bogatimi s fosforjem in kalijem.

Pred sajenjem tla obdelamo in se znebimo večletnih plevelov. Kasneje bo rast plevelov preprečevala pokrivka iz slame, lubja ali pokošenih travnih ostankov, ki bo zagotavljala tudi bolj čiste plodove.

Pred sajenjem

Pomembno je, da pred sajenjem pomislimo na možne okužbe, ki lahko izhajajo iz tal. Zato jagod ne sadimo na gredice, kjer so predhodno rasle paprike, jajčevci, paradižnik in krompir ter kjer smo že prej gojili jagode. Dober predhoden posevek pa sta jim fižol in soja. Ker ne moremo tudi mimo koristnih mešanih posevkov, bomo med vrste jagod sadili česen, ki jih bo varoval pred plesnijo. Nasad jagod običajno obnovimo po dveh do treh letih, sicer bomo imeli manjši pridelek, povečala pa se bo tudi nevarnost raznih obolenj.

Sajenje

Jagode sadimo na razdaljo 45 cm, v vrste, ki so med seboj oddaljene 70 cm in nekoliko privzdignjene. Predvsem so dvignjene vrste pomembne v bolj vlažnih tleh. Korenine krajšamo le v primeru, da so predolge.

Pomembna je tudi globina sajenja, pri kateri mora biti koreninski vrat v zemlji, srce (glavni brst) pa zunaj. Pri pregloboko posajenih sadikah bo propadel glavni brst, če pa bomo jagode sadili preplitvo, se bo koreninski vrat posušil. Na voljo so tudi sadike jagod s koreninsko grudo, ki se po sajenju hitreje in bolj zanesljivo vkoreninijo, saj rastlina pri sajenju ne doživi šoka. Koristno je, če površino okrog jagod prekrijemo z naravno zastirko, na primer iz slame, zelenih rastlinskih ostankov (brez semena), listja, lubja in podobnega materiala. Na ta način bomo imeli manj plevela, tla pa bodo ostajala bolj vlažna. S prekrivanjem se bomo izognili tudi rahljanju, ker tla ne bodo zaskorjena, ob pobiranju pa bomo imeli bolj čiste plodove.

Nega med rastjo

Že pred sajenjem površino temeljito pognojimo, nato pa dognojujemo s specialnimi gnojili za jagode. Jagode zalivamo takoj po sajenju ter redno v rastni dobi. Če jih gojimo na črni foliji, ki zadržuje vlago, zalivamo skozi reže le v močni suši. Za boljšo kakovost je pomembno zalivanje po cvetenju. Nasad jagod redno plevemo ter pregledujemo za morebitnimi škodljivci in boleznimi. Pogosti so polži, uši in pršice, od bolezni pa siva plesen in listna pegavost.

Znani so trije tipi jagod

Poznamo enkrat rodne jagode, ki skoraj vse plodove oblikujejo pozno pomladi in zgodaj poleti, v roku dveh do treh tednov; naslednje so mesečne jagode, ki na kratko oblikujejo plodove poleti, nato pa po približno dveh mesecih še kratek čas jeseni. Alpske jagode rodijo drobne aromatične plodove in jih poznamo tudi pod domačim imenom gozdne jagode.

Andreja Tomšič