Sadno drevje moramo posaditi pravilno, saj s tem zagotovimo dobro rast rastline, kar vodi tudi k bogatemu pridelku. Spodaj opisani postopek se nanaša predvsem na jablano in hruško, naši najbolj pogosti sadni vrsti. Sicer pa principi sajenja ostajajo enaki tudi za ostale vrste.

Za sajenje potrebujemo:

• kakovostno sadiko,
• hlevski gnoj ali mineralno gnojilo z majhno vsebnostjo dušika (na slabih tleh še dobro prst, ki nadomesti izkopano),
• primerno orodje (lopata, vile, samokolnica, vedro, sadjarske škarje),
• kol (vsaj 2 m in naravno vezivo)
• mrežo proti voluharju

1. Sadilno jamo izkopljemo približno pol metra globoko in v premeru nekoliko širšo. V primeru slabših tal napravimo večji izkop.
2. Izčrpane sadike je pred sajenjem dobro namakati vsaj pol ure. Namakamo jih v mešanici vode, ilovice in preperelega hlevskega gnoja (vsake sestavine naj bo tretjina).
3. Dno izkopa z lopato zrahljamo, nato pa v jamo zmečemo »na glavo« obrnjeno rušo od izkopa. Čez to damo za dvoje vile gnoja, prek tega pa plast zemlje in vse skupaj dobro zahodimo.
4. Na sredino jame posta­vimo mrežo, tako da je vsaj deset centimetrov nad ravnino tal.
5. Zapičimo kol, nato pa boljšo prst nasujemo v obliki stožca, da na njem razporedimo korenine sadike, ki smo jih poprej skrajšali, če so bile res predolge ali poškodovane. Med sadiko in kolom naj bo 10 cm razmaka.
6. Korenine drevesa obsujemo z enako, torej dobro prstjo, sadiko pa medtem držimo in jo vmes z občutkom rahlo potresemo v navpični smeri. Rahlo prst, ki se tako prileže koreninam le blago pritisnemo z nogo.
7. Nasuto zemljo ob obodu izkopa močno zahodimo, da se posede. Tako pogreznjen obroč zapolnimo s hlevskim gnojem; tokrat ga dodamo manj kot na dno.
8. Jamo obilno zalijemo in počakamo, da vse popije. Če je zemlja zelo suha, jamo prvič zalijemo že pred sajenjem. Obilno zalivanje je bolj koristno kot teptanje zemlje, na oba načina pa iztisnemo odvečen zrak iz jame ter tako vzpostavimo tesen stik korenin z zemljo.
9. Jamo pred koncem dosujemo z zemljo do vrha ali raje nekoliko više, ker se zemlja s sadiko vred sčasoma posede. Glejmo, da bo imela kasneje vraščena sadika cepljeno mesto 5-8 cm nad tlemi.
10. Sadiko privežemo h kolu na njegovo senčno stran, vez na sadiki pa naj bo zaradi posedanja više kot na kolu. Vrh sadike skrajšamo za do četrtino tretjino; na tem mestu bosta odgnala nov vrh in nova etaža (ogrodnih) vej.

Pogoste napake pri sajenju:

• preveč gnojimo,
• hlevski gnoj damo v stik s koreninami,
• izberemo prekratek in predebel kol,
• sadiko pretesno privežemo,
• premalo zalijemo,
• korenine pregrobo zahodimo.

Drevje, ki ga sadimo spomladi

Zaradi slabših vremenskih razmer in mraza pozimi, je nekatere sadne vrste priporočljivo saditi le spomladi, saj njihove sadike, ki jih posadimo jeseni, pogosto propadejo. To so: breskve, marelice, vinska trta, kutine, orehi in robidnice.