Spomini na prijeten dopust ob Sredozemlju ali samo sanjarjenje o njem so odlična osnova za vnos nekoliko sredozemskega pridiha tudi v vaš vrt.

Santolina

Rod Santoline sestavljajo predstavniki nebinovk, ki uspevajo v Sredozemlju. Zrastejo v 10-60 cm visoke zimzelene grmičke z majhnimi ali deljenimi listi. Listi so pogosto prekriti z laski, kar jim daje srebrnkast izgled. Najpogostejši gojeni vrsti sta zelena (Santolina virens) in siva (Santolina chamaecyparissus), ki zrasteta do 45 cm v višino, vendar najlepše izgledata oblikovani v 30 cm visok grmiček. Obe vrsti, ki se ločita po barvi listja, kot pove že samo ime, bosta sredi poletja pognali rumene cvetove, ki se bodo dvigovali nad grmičke. Santoline zelo dobro prenašajo pomanjkanje vode, zaradi česar so primerne tudi za sušnata rastišča.

Timijan, dobra misel (Thymus)

Timijan je pravi mali dragulj sveta začimbnic. Listi različnih kultivarjev so lahko obarvani vse od temno zelene do zlato rumene. Pri nekaterih kultivarjih pa najdemo celo marmorirane liste. Podobno raznolik je tudi njihov način rasti, saj lahko izbiramo med plazečim timijanom ali pokončno rastočimi grmički. Vsa ta raznolikost je posledica ogromnega števila kultivarjev, pri čemer vsako leto vzgojijo nove različice. Grmičasti kultivarji kot npr. Thymus vulgaris 'Compactus' so idealni za nizko obrobo gredic, medtem ko so plazeči timijani kot npr. T. serpyllum 'Annie Hall' kot nalašč za sajenje med tlakovce terase ali na peščene potke.

Kot sredozemska rastlina ima timijan rad dobro odcedna tla z malo hranili. Ob sajenju zato dodamo v sadilno jamo obilico grobega peska, s čimer bomo izboljšali odvodnjavanje tal. Timijan najbolje uspeva na sončnem rastišču, kar je zlasti pomembno, če bomo njegove liste uporabljali za kuho, saj bo obilica sonca povečala vsebnost eteričnih olj v listih.

Sivka (Lavandula)

Sivka je še ena izmed rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sredozemlju, pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Z izbiro različnih vrst si lahko zagotovimo nepretrgano cvetenje skoraj vso sezono.

Najprej zacvetijo francoske sivke (Lavandula stoechas), ki jih spoznamo po ananasu podobnih socvetjih, na katerih se bodo razvili temno vijoličasti cvetovi, ki spominjajo na zajčja ušesa. Po 4-5 tednih cvetenja se bo to zaključilo in takrat lahko grm obrežemo, s čimer ga oblikujemo in spodbudimo pocvitanje.

Francoski sivki po času cvetenja sledijo angleške sivke (L. angustifolia), med katerimi najdemo tudi pogost kultivar 'Hidcote'. Njihovi cvetovi so na cvetnih poganjkih nameščeni v vretencih. Podobno kot francosko sivko tudi angleško po cvetenju obrežemo.

Zadnji bodo zacveteli lavandini (Lavandula x intermedia), ki so križanci med vrstama L. angustifolia in L. latifolia. Zrastejo v večje rastline kot angleška sivka in zelo dobro prenašajo vročino ter sušo.

Na vrtu sivki namenite sončno rastišče z dobro odcednimi tlemi. Sivke, posajene v lonce, vsako pomlad presadite v svež substrat, s čimer boste rastlini zagotovili dovolj hranil, sebi pa obilico cvetov.

Rožmarin (Rosmarinus)

V sredozemski zasaditvi nikakor ne sme manjkati rožmarin. Njegovi igličasti listi so polni prijetno dišečega eteričnega olja, ki se bo sprostilo ob najmanjšemu dotiku. Rožmarin potrebuje sončno rastišče in dobro prepustna tla. Izbirate lahko med pokončnimi kultivarji kot npr. Rosmarinus officinalis 'Miss Jessopp's Upright', ki zrastejo ob ugodnih razmerah v meter visok grm, in pokrovnimi sortami, ki poženejo plazeče poganjke (npr. skupina Prostratus). V vrtnarijah pa se pogosto dobijo tudi rastline, vzgojene na steblo (kot pri stebelnih vrtnicah), ki so prekrasen dodatek za teraso ali ozko gredico, kjer jih kombiniramo z nižjimi grmički rožmarina ali kroglami pušpana.

Grmičke rožmarina lahko uporabimo tudi za živo mejo. Rožmarin v živi meji vsako leto obrežemo, da ohranimo obliko žive meje, sicer pa obrezovanje ni potrebno.

Šetraj

Šetraj je pomembna začimbnica, ki so jo v Evropi gojili že v času Rimljanov. Najpogostejši gojeni vrsti sta vrtni šetraj (Satureja hortensis) in kraški šetraj (S. montana). Vrtni šetraj je enoletnica z vijoličastimi cvetovi in zraste 30-60 cm v višino, medtem ko je kraški šetraj trajnica z roza cvetovi. Obe rastlini imate podoben okus in se lahko uporabljata kot dodatek k številnim jedem. Vrtni šetraj v začetku pomladi posejemo v rastlinjaku in sadike po zadnji zmrzali presadimo na gredo. Z rednim pinciranjem poganjkov bomo zavrli cvetenje in spodbudili rast stranskih poganjkov.

Afriška marjetka (Euryops)

Afriška marjetka je prekrasen dodatek za vsak vrt. Najbolje bo uspevala na sončnem rastišču, ki ga bo še dodatno popestrila s svojimi rumenimi cvetovi. Ob vročem vremenu se lahko zgodi, da bo cvetenje nekoliko zmanjšano, vendar ne bo nikoli povsem prenehala cveteti. Afriška marjetka potrebuje dovolj vode, zaradi česar jo morate ob suši redno zalivati. Rastlina ni prezimno trdna in jo boste morali prezimiti v rastlinjaku ali ogrevanem prostoru. Lahko pa jo prezimite tudi tako, da napravite stebelne potaknjence, ki bodo naslednje leto nadomestili rastline, ki jih je uničila zmrzal.

Matevž Likar