Okusni poletni pridelki nam bogatijo jedilnik s svežo  zelenjavo in zgodnjim sadjem. Nekatere zelenjavne gredice so prazne, zato razmislimo, kaj bomo nanje ta mesec posejali, saj neporasla tla hitreje preraste plevel.

Odločimo se lahko za zgodnjo setev zimske zelenjave ali pa posejemo rastline za zeleno gnojenje, ki jih bomo po nekaj tednih pokosili in z njimi naravno obogatili tla.

Zelenjavni vrt

Znane rastline za zeleno gnojenje so facelija, oljna redkev, bela gorjušica, perzijska in aleksandrijska detelja in še nekatere. Z njihovo pomočjo si bodo tla opomogla do naslednje setve vrtnin. Če vrtnin na določeni gredici do pomladi ne mislimo več sejati, "zelenega gnojila" ne kosimo, saj bo zelenje uničila prva jesenska slana.

Če smo se odločili za setev zelenjave, v začetku avgusta še sejemo kitajsko zelje (nagaoka F1), nato pa cel mesec zimsko solato (zimska rjavka, posavka, vegorka, nansen, bistra), ohrovt, blitvo, špinačo, motovilec (žličar, ljubljanski, holandski), pa tudi korenček in redkvico. Koncem meseca pričnemo s sajenjem čebulčka majski srebrnjak.

Občutljive vrtnine, na primer paradižnik, papriko in jajčevec, zavarujemo pred poletnimi nevihtami z zaščitno folijo, saj se poškodovani plodovi hitro okužijo z različnimi boleznimi in gnijejo. Zadnja leta je na voljo tudi posebno "zaščitno pregrinjalo", ki varuje paradižnik pred okužbo s paradižnikovo plesnijo, katera je v vlažnih poletjih še posebej nevarna.

Za zimsko zalogo nabiramo zelišča, ki jih posušimo ali zamrznemo, nekatera pa lahko shranimo tudi v kisu.

Okrasni vrt

Vrtno trato še vedno kosimo nekoliko višje, torej na 4-5 cm, da je ne prizadene suša in morebitne visoke temperature, ki se še lahko pojavijo v avgustu. Pokošene ostanke pustimo na površini ali pa jih damo na kompost. S setvijo in dosejevanjem trave počakajmo do konca meseca, ko bo spet dovolj padavin za normalen vznik in začetno rast.

V drugi polovici meseca začnemo saditi okrasne čebulnice. Med prvimi je cesarski tulipan, ki mnoge vrtove še vedno varuje pred voluharjem. Sadimo v globino okrog 20 cm in na razdaljo 25 cm.

Zdaj je pravi čas tudi za striženje živih meja iz iglavcev. Strižemo jih tako, da se proti vrhu zožujejo, saj na ta način spodaj ne bodo ogolele.

Sadni vrt

Poletje je čas za letno rez sadnega drevja. Pri pečkarjih (jablane, hruške ...) s poletno rezjo zmanjšujemo bujnost rasti, tako da se energija in hranila usmerijo v razvoj plodov. Pri koščičarjih (češnje, višnje, slive ...) pa jo izvajamo namesto spomladanske rezi. Višnjam najprej odstranimo vse poganjke usmerjene v notranjost krošnje in zredčimo vse, kar je pregosto, nato pa krajšamo vse letošnje poganjke na dve tretjini dolžine ter glavne veje na tri četrtine.

Okužbe jablan s krvavo ušjo so najbolj vidne jeseni, ko odpade listje. Takrat opazimo bele vataste kosmiče (kolonije uši) in razjede, podobne rakastim ranam. Če smo imeli s tem težave že lani, preglejmo drevje še ta mesec, da bomo lahko pravočasno ukrepali.

V avgustu režemo tudi maline in robidnice. Po obiranju odrežemo rozge, ki so letos rodile in jih sežgemo ter rezana mesta pokrijemo z zemljo. Na oporno ogrodje privežemo enoletne rozge. Če v septembru pričakujemo bogate pridelke sadja, na pozabimo podpreti obloženih vej.