Rez vinske trte je prvo, pa tudi najpomembnejše delo v vinogradu. Z rezjo uravnavamo rodnost in kvaliteto grozdja, trto vspodbujamo ali zaviramo v rasti in vplivamo na njeno življensko dobo.

Ljubitelski pridelovalci vina si prav tako kot veliki želijo pridelati kakovostna ali celo vrhunska vina, če ne ravno za zaslužek, pa za svojo dušo in za prijatelje. Količina pridelka ni tako pomembna, saj je za ceneno, manj kvalitetno vino povpraševanje v upadanju.

Pred začetkom rezi

Vinograd in potem tudi vsak trs posebej si najprej ogledamo in ocenimo njegovo rast v preteklem letu. Kakovosten pridelek lahko pričakujemo na rozgah, ki so vsaj 1 m dolge in debele 7 do 10mm. Rozge dolge 50 cm ali manj dajo pridelek z nizko sladkorno stopnjo in z visokimi kislinami. Kratke rozge so posledica preobremenitve ali pa tudi senčenja, posebno če se privezani šparoni na konceh križajo.

Dvošparonska vzgojna oblika

Zelo razširjena je dvošparonska vzgojna oblika, kjer režemo dva šparona in dva reznika. Šparoni so daljše rozge, debele 7 do 10 mm, ki nosijo letošnji pridelek (rodni les). Dolžina šparonov je odvisna od sorte. Rodnejšim sortam in sortam z velikimi grozdi režemo krajše šparone 7 do 8 očes, manj rodnim in sortam z manjšimi grozdi režemo daljše šparone 10 do 12 očes. Šparoni naj bodo razporejeni tako, da jih lahko pozneje upognemo in privežemo na žično oporo, vsakega na svojo stran. Rezniki so kratek vzgojni les, iz katerih bomo v naslednjem letu rezali roden les. Rezniki naj bodo dolgi za dve do tri rodni očesi. Razporejeni naj bodo tako, da ne dobimo pregoste krošnje med vegetacijo. Pri sortah z bujno rastjo lahko pustimo samo po en reznik in en čep (rozga z enim očesom).

Enošparonska vzgojna oblika

V vinogradih z večjim številom trt na hektar, oziroma z manjšimi medvrstnimi in razdaljami v vrsti, se poslužujemo enošparonske vzgojne oblike. Pri tej obliki lahko tudi računamo na pridelek boljše kvalitete. Režemo en šparon in en reznik. Dolžina šparona je lahko za eno do dve očesi daljša kot pri dvošparonski vzgoji. Prednosti te oblike so v boljši osvetlitvi, boljšem zračenju in boljši zaščiti pred boleznimi in škodljivci. Pridelek je lahko nekaj nižji na posamezni trs, ne pa tudi na celotno površino, če smo to vzgojno obliko predvideli že pred napravo vinograda in temu prilagodili razdaljo v vrsti.

Vez šparonov

Šparone običajno vežemo v loku vsakega v svojo stran. Nikoli se dva šparona ne smeta križati in prekrivati drug drugega, saj bomo pozneje dobili pregosto krošnjo. Dobre rezultate je pokazala vodoravna vez, kjer šparone vežemo v vodoravni legi po osnovni žici. Mladike po celotni dolžini rastejo enakomerno, saj so glede oskrbe s hrano bolj enakovredne.

Kordonska vzgoja

Pri kordonski vzgoji režemo reznike in penjevce (rozga z 4 do 6 očesi). Razdalje med njimi naj ne bodo premajhne (vsaj 20 do 25 cm), ker drugače dobimo pregosto krošnjo. Število reznikov in penjevcev je odvisno od dolžine kordona.

Vzgoja na brajdi

Pri vzgoji na brajdi se poslužujemo podobne rezi kot pri kordonski vzgoji. Če hočemo zapolniti prazen prostor na opori, pustimo daljšo rozgo in jo usmerimo na željeno mesto.

Za brajdo lahko uporabimo tudi žlahtne sorte vinske trte, ki imajo bujnejšo rast. Primerne sorte so bela in rdeča žlahtnina, rizvanec, zeleni silvanec in še kakšna.

Darko Vernik