Trta se prebuja v pomladanskem soncu. Prva spomladanska dela od rezi, odstranjevanje rozg, popravilo žične opore in vez šparonov smo opravili. Očesa so napeta, na njih se najprej pojavi značilna »volna« in potem vršiček zelenega poganjka.

Trta je v tem času izpostavljena predvsem pršicam, škodo pa povzročajo tudi zemljemerke in trsni brstar. Trto napada rdeča sadna pršica in akarinoza. Prvoopazimo z lupo kot majhne rdeče pajke, ki se premikajo na mladih lističih. Pri akarinozi pa pršice vidimo le pod večjimi povečavami.

Škoda, ki jo povzročijo pršice

Večjo škodo povzročajo pršice v hladnejših pomladnih dneh, ko trta počasi odganja. Napadeni brsti slabo odganjajo, mladike so zakrnele, lističi so deformirani in izmaličeni. Če smo imeli težave s pršicami že lansko pomlad in jih nismo uspeli zatreti, je veliko večja verjetnost, da se bodo v letošnji pomladi pojavile še bolj množično. Pršice akarinoze prezimujejo v luskolistih spečih očes in postanejo aktivne, čim oko začne z brstenjem. Jajčeca rdeče sadne pršice lahko opazimo že v zimskem česu mirovanja kot karminasto rdeče pikice na osnovi in kolencih enoletnih rozg. Če je jajčec veliko, lahko pričakujemo močnejši napad pršic.

Naravni sovražniki pršic

Naravni sovražnik pršic je ličinka in odrasla pikapolonica, tako v vinogradu, kot v sadovnjaku. Ličinke in hroščki pikapolonice pojedo dnevno veliko število pršic in jajčec, tako da lahko popolnoma omejijo napad.

Na prisotnost naravnih sovražnikov pršic lahko v veliki meri vplivamo sami, tako da v vinogradih ne uporabljamo strupenih insekticidov. Držimo se tudi navodil integrirane pridelave grozdja in upoštevamo nasvete strokovnih služb o uporabi sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni. Med letom ne zatiramo prvega rodu grozdnih sukačev (razen če je napad zelo velik), pri zatiranju drugega rodu pa uporabimo insekticide, ki so selektivni in ne vplivajo škodljivo na koristne organizme. Če pričakujemo večji napad pršic, v začetni fazi razvoja trte uporabimo predvsem oljne pripravke.

Pripravki

Pri biološkem zatiranju pa uporabimo mineralna olja ali močljivo žveplo. Pomembno je, da z omenjenimi pripravki dobro omočimo celotno površino trte. Ko se na mladikah pojavijo lističi je koristno, da se o primernih pripravkih pozanimamo v kmetijski apoteki.

Ostali škodljivci trte

V fazi brstenja škodo povzročajo tudi zemljemerke (gosenice) in hroščki imenovani trsni brstarji. Po poškodbah so očesa na rozgah izdolbena. Hroščki so aktivni samo ponoči in jih težko opazimo, zemljemerka pa običajno počiva nekje v bližini poškodovanega očesa in je v fazi mirovanja podobna trsni vitici. Te škodljivce zatiramo z insekticidi, ki so temu namenjeni.

Darko Vernik