Spomladansko deževje in neurja s točo so marsikomu naredile kar nekaj sivih las. Glive peronospore so v visoki vlagi kar bruhale svoje trose po vinogradih in zdesetkale pridelek.

Samo z doslednim tretiranjem in krajšimi presledki med škropljenji so vinogradniki uspeli zaščititi svoje vinograde pred boleznimi. Na nekaterih področjih je svoje dodala še toča.

Sredi poletja se je vreme umirilo in sledili so vroči dnevi, ki trti ugajajo. Tako se v jeseni lahko veselimo zelo kvalitetnega letnika. Kako ga bomo skletarili in pripravili za na mizo, pa je spet svoja znanost.

Mošt

Toplo vreme je vplivalo na hiter začetek in potek alkoholnega vrenja. Po končanem vrenju moramo mošt v 5 do 10 dneh pretočiti in žveplati. Na 100 L mošta dodamo 1,2- 1,5 dcl žveplaste kisline (5-6%) ali 1,5 do 2 žveplena 3 gramska trakova. Pri žveplenih trakovih moramo paziti na njihovo težo. V prodaji so 3 do 6 gramski trakovi. Žveplene trakove uporabljamo samo pri leseni posodi. Tekočo 5-6% žveplasto kislino pa lahko uporabljamo za vse vrste vinske posode. Ta način žveplanja vina je tudi bolj natančen, saj se nam pri uporabi trakov nekaj plina SO2 izgubi v zrak. Po 5 do 7 dneh v vinu kontroliramo vsebnost prostega SO2 s priročnimi reagenti ali vzorec vina odnesemo v vinarski laboratorij. Suho vino, ki nima ostankov nepovretega sladkorja mora za obstojnost vsebovati 20- 25 mg prostega SO2 na liter vina, polsuha in polsladka vina pa 25- 35 mg. Če je ob meritvi prostega SO2 premalo, ga moramo dodati. Dodajamo ga s tekočo 5-6% žveplasto kislino, saj bi pri uporabi trakov morali opraviti ponovni pretok. Tekoče žveplaste kisline dodamo toliko, da dosežemo željeno količino SO2 v vinu. Strogo upoštevajmo navodila na embalaži, da tekočine ne dodamo preveč ali premalo. Po 7 do 10 dneh kontrolo ponovimo in po potrebi dožveplamo.

Prvi pretok po vrenju

Ob prvem pretoku po vrenju vinsko posodo dolijemo do vrha. Pri jekleni posodi s plavajočim pokrovom dolijemo parafinsko olje ob rob ali prazen prostor napolnimo s plinom CO2, kjer je to mogoče. Skratka čim bolj zapremo dostop zraka do vina in s tem preprečimo oksidacijo in izgubo aromatičnih in buketnih snovi.

Bistrenje vina

Bistrenje vina lahko pospešimo z uporabo bentonita ali kombinacije želatine in kremenčevega čistila. Pri uporabi teh čistil strogo upoštevajmo navodila, saj prevelike količine slabo vplivajo na okus vina, prenizke pa ne dajo željenih rezultatov.

Darko Vernik