Trata je nepogrešljiv del vrta, čeprav med pisanimi cvetlicami, drevjem in grmovjem pogosto ne vzbudi naše pozornosti. Hkrati pa si želi vsak vrtičkar imeti lepo, bujno rastočo travo, sveže zelene barve, brez plevela, skratka takšno, da bi bil nanjo ponosen, za nameček pa bi mu jo zavidali tudi vsi sosedje.

Ko govorimo o »angleški travici«, kakršna je opisana zgoraj, se moramo zavedati, da imajo Angleži, poleg lepe trave, tudi zelo nestanovitno vreme, z nenadnimi in precej pogostimi padavinami, ki travi koristijo in jo naredijo angleško. Pri nas si pač pomagamo z zalivanjem in seveda z izbiro ustrezne travne mešanice.

Priprava tal

Najboljša za rast travne ruše so peščeno-ilovnata tla, ki jih obdelamo do globine 15 do 20 cm. Takšna tla so dovolj rahla in prepustna, da deževnica normalno pronica v globino in voda na površini ne zastaja, hkrati pa travnim koreninam omogočajo neovirano rast in razvoj. Koristno je tla prekopati že jeseni, saj zimski mraz povzroči, da se zemlja razpusti do drobno grudičaste strukture, ugodne za rast trave.

Po obdelavi površino izravnamo, odstranimo kamenje, korenine, plevele in podobno, ter tla pognojimo z organskim ali mineralnim gnojilom. Na koncu vse skupaj še pregrabimo in povaljamo.

Izboljšanje neustreznih tal

Da postanejo težka tla bolj zračna, jim dodamo mešanico peska (mivke) in šote, preveč peščenim tlem pa dodajamo kompost in šoto in jim s tem povečamo sposobnost zadrževanja vode. Če so tla prekisla (na takšnih tleh rad raste mah) jih apnimo.

Plevelno seme v tleh

Pred setvijo pustimo površino nekaj tednov neobdelano in v tem času bo vzklil plevel, ki bi nam v mladi travni ruši lahko delal težave. Znebimo se ga na dva načina:

• mehanski: ob pojavu prvih rastlinic površino rahlo okopljemo. Ker plevel različno hitro vznika, to delamo v več obdobjih;
• kemični: pustimo, da plevel zraste do višine 10 do 15 cm, ter ga poškropimo s totalnim herbicidom. Po 14 dneh plevelne ostanke pograbimo, travo pa lahko sejemo že mesec dni po tretiranju.

Andreja Tomšič