Prehitite težave z mahom

Mah navadno raste tam, kjer ima za to priložnost in s tem zapolnjuje prostore, ki so jih zapustile druge rastline, ker pogoji za njihovo rast niso primerni. Tudi na vrtni zelenici mah trave ne zatira in uničuje, kot si pogosto napačno predstavljamo, ampak se pojavi tam, kjer je trava odmrla ali zaradi določenih vzrokov ne raste.

Prekisla tla

Ko govorimo o kislih ali bazičnih tleh, mislimo na pH talne raztopine, ki je odvisen od vsebnosti kalcija v tleh. Na nekarbonatni podlagi se kalcij izpira v globlje plasti, zato ga moramo stalno dodajati, če želimo ohraniti pH na nivoju, primernem za rast trave (5,5-7,5), sicer nam bo površino v kratkem prerasel mah. Poleg tega k povečani kislosti tal pripomorejo tudi rudninska gnojila. Zato je takšnim tlem, poleg običajnih gnojil NPK, koristno dodajati tudi gnojila, ki delujejo bazično, na primer kamninsko moko.

Najboljši čas za to je jesen ali zgodnja pomlad, gnojilo pa enostavno potresemo po površini zelenice.

Zbita tla

Trava lahko odmira tudi zato, ker korenine v preveč zbitih, težkih ilovnatih tleh ne morejo rasti, učinek pa je najbolj viden v suhem poletnem vremenu. Korenine za mah so plitve, zato težka in zbita tla njihove rasti ne ovirajo. Razen prevelike vsebnosti ilovice in gline, so lahko tla preveč zbita tudi zaradi pogoste rabe, naprimer na športnih igriščih in rekreacijskih površinah.

Takšna tla lahko izboljšamo z rednim letnim zračenjem travne ruše. Rušo prebadamo z vilami in rahlo privzdignemo, tako da bo prišlo do korenin več zraka. Če pa je problem tudi v sestavi tal (glina, ilovica), jih izboljšujemo z dodatkom mešanice mivke in šote.

Slaba prepustnost tal

Navadno je v direktni povezavi s težkimi tlemi, v katerih se dolgo zadržuje vlaga in ki niso zračna zaradi pomanjkanja kisika. S tem je preprečena rast travnih korenin, odmrlo travo pa nadomesti mah, ki ga takšni pogoji za rast ne motijo.

Tudi prepustnost tal lahko izboljšamo z zračenjem, na majhnih površinah pa tla prekopljemo do globine 10-20 cm in dodamo poljubno količino organske snovi (kompost, preperel hlevski gnoj) zmešane z drobnim peskom (mivko).

Globoka senca

Mah v senci uspeva bolje, kot ostale vrtne rastline, še posebej trava. To je predvsem opazno v vrtovih s številnimi starimi drevesi, ki s svojo rastjo in razraščanjem krošnje preprečujejo soncu dostop do tal. Temu vzroku pojava mahu na zelenici se lahko izognemo na dva načina:

drevesa močno obrežemo, da bo do tal prišlo več sonca ali namesto trave posejemo oziroma posadimo rastline, ki ne potrebujejo veliko sonca (hosta, dihondra, mirta...).

Nepravilno zalivanje

Tudi če ima travnik na voljo dovolj sonca in primerna tla, lahko sami "pripomoremo" k slabemu razvoju travnih korenin. Rahlo zalivanje vsak večer spodbuja plitvo rast korenin, kar vodi k propadu rastlin v vročem poletnem času. Bolje je zalivati enkrat tedensko ali še redkeje, vendar takrat dovolj, da se bodo tla namočila do globine vsaj 10 cm.

Zavedati se moramo, da so ukrepi za izboljševanje tal lahko dolgotrajni, zato ne smemo obupati, če učinek ne bo viden takoj. Izboljševanje lahko traja tudi eno leto in več, da bo travna zelenica spet lepa in gosta.

Andreja Tomšič