Gojenje rastlin je ena izmed primarnih dejavnosti človeka, ki sodi daleč v prazgodovinsko obdobje, ko je še nabiral rastlinske sadeže za prehranjevalne potrebe. Kmalu jih je začenjal tudi saditi in tako so se pojavili prvi zametki civilizacije. Tako lahko gojenje rastlin, kot pomembno kulturno dejavnost, označimo za eno prvih oblik razvoja človeške kulture.

Z razvojem je raba rastlin stopila izven okvira poljedelske funkcije in dobila novo vlogo - vlogo ureditve človekovega bivališča. Vendar danes ne bo tekla beseda o okrasnih rastlinah, temveč se bomo osredotočili na rastline z uporabno vrednostjo, ki pa imajo lahko nenazadnje tudi okrasno vlogo.

Vloga zelenjavnega vrta

Pomen uporabnega vrta se je v primerjavi z ostalimi vrtnimi deli najbrž najizraziteje spreminjal skozi čas. Od prvotne prehranjevalne funkcije vrta se je razvil v obliko prostočasne dejavnosti - vrtičkarstva. Zelenjavni vrt danes predstavlja vrsto rekreacije in sprostitve ter hkrati možnost dopolnitve našega jedilnika z manj znanimi, morda težje dobavljivimi ali bolj zdravimi pridelki. Vsekakor se funkcija uporabnega vrta razlikuje glede na način življenja njegovega uporabnika (gojitelja). Za podeželskega človeka je uporabni vrt prej nuja kot sprostitev, saj je del preživetja. Za kmeta je celo vir zaslužka. Mestni človek pa se z vrtnarjenjem ukvarja zlasti ljubiteljsko, saj mu vrt predstavlja umik v naravo oziroma najbližji stik z njo.

Umestitev uporabnega vrta v hišni vrt

Manjši ko je hišni vrt, bolj premišljeno moramo določiti velikost zelenjavnega vrta in ga temu primerno tudi umestiti v prostor. Prostor tik ob hiši je namreč najbolj dragocen in ga je najbolj primerno izkoristiti za bivalni del vrta, ki ga opremimo s teraso, vrtno mizo, stoli ipd. V tem primeru se zelenjavni vrt umakne na zunanji rob celotnega vrta. Če je dani prostor večji, pa umestitev zelenjavnega vrta v bolj oddaljeni kot ni nujno najboljša rešitev. Nobena gospodinja si med kuho ne želi prehoditi celega vrta do gredice, s katere bo lahko odtrgala potrebno sestavino. Umestitev v kot prav tako pomeni lego ob ograji, ki pa v tem primeru meče senco na gredice. Zakaj bi torej imel zelenjavni vrt izključno uporabno vrednost, ko ga pa lahko na zanimiv način vpnemo v celotni hišni vrt in mu dodamo še estetsko vrednost? Zelenjavni vrt ni treba natančno ločiti od bivalnega vrta in ga umikati od hiše kot nekaj, kar je na pogled neprijetno. Gredice niso nujno pravilnih pravokotnih oblik, saj se lahko poigramo z različnimi liki, kot so trikotniki, trapezi itd. Vendar pazimo, saj izstopajoče oblike hitro postanejo nefunkcionalne, ko je nemogoče do njih speljati dostopne poti ali ko dobimo veliko »ostankov« neuporabnih delov gredic in je robove težko vzdrževati (ne pozabimo, da morajo biti gredice z robovi ločene od ostalega vrta). Še vedno velja, da predstavljajo pravokotne gredice najboljšo izrabo prostora in omogočajo najlažje prekopavanje oziroma okopavanje.

Drug pristop vklapljanja zelenjavnega vrta v bivalni je prepletanje obeh, kar storimo tako, da med vrtnine sadimo tudi okrasne rastline, na primer kakšne višje trajnice, ki s svojo redko strukturo še vedno prepuščajo svetlobo na gredice, a jih s svojo barvo lepo popestrijo. Lahko gremo tudi tako daleč, da gredice ne tvorijo več celote, temveč jih različno razporejamo po vrtu. Vendar pa je vzdrževanje teh nekoliko zahtevnejše.

Ko načrtujemo klasični zelenjavni vrt, moramo upoštevati nekaj osnovnih zakonitosti:

• velikost gredice naj bo vsaj 2 m2;
• lega zelenjavnega vrta naj bo v bližini izhoda iz hišne kuhinje ter hkrati odmaknjena od javne ceste (s katere lahko prši umazanija);
• lega naj bo sončna, torej ne na severni strani zemljišča, saj bi bil tako vrt večji del dneva v senci;
• do gredic moramo napeljati vodo za zalivanje, v bližini urediti prostor za kompost in postaviti vrtno lopo, v kateri bo shranjeno orodje za obdelavo vrta, lahko pa dodamo še kakšno klop v senčnem delu za kratek počitek po delu na vrtu.

Pazljivo pa moramo izbirati tudi ostale elemente vrta, ki lahko vplivajo na uspevanje povrtnin zelenjavnega vrta. Če je zelenjavni vrt umeščen na severno lego parcele, je tam zaželena močnejša ograja, ki preprečuje vdor zimskega mraza. V primeru južne lege vrta pa je bolje imeti redkejšo živo mejo, ki še vedno prepušča sončne žarke na vrt.

Dragi ljubitelji svojih vrtov - tokrat vam želim podati nov pogled na zelenjavni vrt in vas navdušiti nad njegovo rabo. Moderen vrt ne vsebuje več zelenjavnega vrta v njegovi klasični obliki, temveč mu daje nove razsežnosti in poleg uporabne vrednosti tudi estetsko. Zato poskusite tudi vi tokrat svoj zelenjavni vrt urediti nekoliko drugače in vaš vrt bo zaživel v novi, izvirni podobi.

Nina Vehovec