Buče ali bučke imajo plodove različnih velikosti in oblik ter rastejo na dolgih poganjkih, ali pa v obliki grmička. Uživamo jih kuhane, pečene, dušene, v juhah in prilogah, uporabljamo jih kot nadev v pitah. Za zimo jih zamrznemo ali skuhamo marmelado in kompot.

Hranilna vrednost bučk

Energijska vrednost bučk in buč je majhna, zato pa vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Največ imajo kalija, nato fosforja, kalcija in nekaj mangana. Od vitaminov imajo največ karotina, nato vitamina C, vitamine skupine B in vitamin E. Bučke in bučke so lahko prebavljive (90 % vode, 1,1 % beljakovin, 0,1 % maščob, 5,5 % ogljikovih hidratov), zato so idealna hrana za ljudi z občutljivo prebavo.

Zdravilnost bučk

Meso bučk predstavlja dietno hrano vsem želodčnim in ledvičnim bolnikom, tistim, ki se preveč redijo, sladkornim bolnikom, vsem tistim, ki trpijo za protinom in revmatizmom, ter tistim, ki so bolni na srcu. Učinkovite so tudi za zmanjševanje holesterola v krvi.

Vzgoja in nega bučk

• V vrtu jim izberemo sočno lego in tla obilno pognojimo s hlevskim gnojem, kompostom ali kakšnim drugim organskim gnojilom. Ljubijo vlažna, globoka humozna tla.
• Bučke sejemo na prosto v mescu maju. Če je še hladno, jih prekrijemo z agrokopreno Valentin. Globina sajenja je približno 3-5 cm. Običajno so razdalje sajenja za grmičaste bučke 100-120 x 30-50 cm, buče z dolgimi poganjki pa sadimo na razdaljo 1,5 x 1m. Lahko pa tudi »ustvarjamo«: za pestrejši in zanimivejši zelenjavno-okrasni vrt posadimo različne sorte na več sončnih koncev.
• Tekom rasti pod bučke položimo slamo, s čimer ostanejo tla vlažna in plodovi niso umazani. Dobro rastejo tudi na foliji. Ko postane suho, redno zalivamo in sicer vedno pod liste.
• Dobri sosedje bučkam so visoki fižol, koruza, kapucinka in čebula.

Kristina Škrbec