Čeprav bi težko našli vrt, na katerem ni posajena tudi čebula, je prav zanimivo, kako malo Slovencev ve, da se da čebulo tudi posejati. Res je, da je vzgoja iz čebulčka enostavnejša, pridelek pa zgodnejši, a nato na vrtu nimamo nekaterih dobrih, starih slovenskih sort, pa tudi hibridov ne. Tudi s čebulčkom je včasih nekaj težav, zato bo morda ta prispevek komu prišel prav.

Čebula in zdravje

Čebula je rastlina, ki so jo že od nekdaj cenili tudi v zdravilstvu. Poleg nekaterih vitaminov in mineralov vsebuje tudi snovi, ki jih lahko imenujemo naravni antibiotiki. Dokazano vpliva na sistem ožilja in delovanja srca. Preprečuje aterosklerozo, znižuje raven holesterola v krvi, znižuje krvni pritisk in izboljša prekrvavitev v telesu. To je tudi znanstveno dokazano. Mnogi zdravilci pa so prepričani, da ugodno deluje tudi na dihala ter preprečuje nastanek gripoznih in drugih prehladnih obolenj. Obkladki zdravijo in celijo obtolčenine, zmrzline ter blažijo težave zaradi vbodov insektov.

Pridelovanje čebule iz čebulčka

Vsi poznamo pridelovanje čebule iz čebulčka. Danes je enostavna, saj gremo v trgovino in kupimo čebulček. Pa se že zapleta. Da bi vrtičkarjem čim bolj poenostavili pridelovanje, lahko v zadnjih letih kupimo čebulčke tudi jeseni. Sprva smo dobili le čebulček bele čebule, majskega srebrnjaka, danes pa tudi drugih sort. Drži, da lahko sadimo čebulček jeseni, saj čebula ne zmrzne. A kam se nam mudi? Vrta ja nimamo zato, da se z njim preživljamo - le v tem primeru je vsak zgodnejši pridelek pomemben. Posledica jesenskega sajenja čebulčka je namreč uhajanje čebule v cvet. Kakor hitro je čebulček nekoliko večji, premera nad 25 mm, in je dovolj dolgo na mrazu, kar pozimi seveda ni težko, se v njegovi sredici oblikuje cvetno steblo. Zato jeseni sadimo le droben čebulček, debelejšega pa posadimo na gosto in pospravimo na prvih spomladanskih piknikih kot mlado čebulo.

Jeseni pred sajenjem čebulčka gredice ne gnojimo. Tudi spomladi posadimo čebulček čim prej, če želimo čebulo dolgo hraniti oziroma če nimamo možnosti namakanja čez poletje. Čebula namreč v hladnem in kratkem dnevu razvije koreninski sistem, v toplem in dolgem dnevu pa se razvijejo listi in pozneje čebula. Če sadimo prepozno, bo ostal koreninski sistem šibkejši, s tem pa bo tudi pridelek manjši, predvsem pa pogosto tudi s slabšimi skladiščnimi sposobnostmi. Mnogi ne pridelamo dovolj čebule za dolgo shranjevanje, zato lahko čebulček sadimo vse do sredine maja, vendar je treba posevek v sušnem obdobju namakati vse do takrat, ko se čebula dokončno odebeli, ker s poznim sajenjem ne izkoristimo zimske vlage v tleh, izognemo pa se spomladanskemu napadu čebulne muhe in porove zavrtalke.

Zapomniti si moramo, da za pridelovanje čebule gredice nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem, uporabimo pa lahko domač kompost v količini 1 L/m².

Vendar smo pri pridelavi čebula iz čebulčka omejeni na majhno število sort, saj za vse ni na razpolago čebulčka. Vsako leto je tudi težje priti do čebulčka najbolj priljubljene sorte. Zakaj ne bi torej enkrat poskusili pridelati čebulo tudi iz semena?

Pridelava čebule iz semena

Če se odločimo za seme, imamo dve možnosti. Po prvi vzgojimo sadike v zaščitenem prostoru. Lahko pa sejemo tudi neposredno na stalno mesto.

Druga je pravzaprav samo temno rdeča izpeljanka iz ptujske čebule in se imenuje Tera. Najmanj poznana, in sicer po krivici, je tretja sorta, za katero dobimo samo seme - belokranjska avtohtona sorta Belokranjka. Vsem trem je skupno predvsem odlično, dolgotrajno skladiščenje tudi v manj primernih prostorih. Prvi dve sta štajerskega porekla, ploščato srčaste oblike. Razlikujeta se le v barvi, saj je Tera temno rdeče barve luskolistov in mesa, Ptujska rdeča pa ima svetlejše, rožnate luskoliste. Belokranjka je popolnoma drugačne, podolgovate oblike. Mnoge ta oblika moti, je pa dejansko velika prednost. Pri čiščenju zgolj odrežemo spodnji čebulni krožec in ga ni treba izdolbsti iz čebule, lupljenje luskolistov pa gre hitro. Je tudi bolj sladkastega okusa z veliko manj ostrine kot pri zgornjih dveh sortah. In še eno zanimivo sorto si lahko pridelamo samo s semenom. To je srebrna čebulica Pompei. Posejemo jo lahko pozno v maju, in sicer na gosto, saj je najboljša še drobna, majhna, ko jo lahko tudi vlagamo ali uporabimo kot mlado čebulo.

Direktna setev

Je manj priporočljiva, saj moramo zaradi drobnega semena zemljo dobro pripraviti. Posejati jo moramo do konca marca, takrat pa se začenjajo težave, saj je zemlja v tem času še zelo mrzla, pogosto je na njej tudi še sneg. Čebula tudi počasi kali, zato je vznik pogosto zelo slab. Se pa lahko z direktno setvijo izognemo napadu čebulne muhe. Le v primeru, da je izredno toplo in rastlina hitro raste, moramo posevek v maju pokrivati. Gnojenje s hlevskim gnojem je prav tako nezaželeno, komposta pa damo nekoliko več 1,5 L/m².

Vzgoja sadik

Čebula se dobro presaja tudi brez koreninske grude, zato smo jo nekoč sejali v tople grede. Danes jo posejemo v multiplošče z 240 luknjami, in sicer v vsako celico po dve semenki. Do vznika naj bo na toplem, nato pa vzgajamo sadike v neogrevanem rastlinjaku, pogosto pa tudi kar hitro na prostem, a v zavetrnem kotičku. Na prosto presajamo, ko koreninska gruda preraste substrat. Presadimo obe sadiki skupaj. Gnojimo, kakor da bi sadili čebulček.

Tudi Majski srebrnjak je možno posejati, da vzgojimo sadike. Te so lahko brez koreninske grude, zato sejemo v vrstico kar na gredico v začetku avgusta. Proti koncu septembra ali v oktobru sadike presadimo na stalno mesto. Med vrsticami naj bo vsaj 30 cm in v vrsti 5 cm prostora med posameznimi sadikami. Tak posevek seveda v začetku aprila zaradi varstva pred čebulno muho pokrijemo z mrežami ali zavesami. S tem se izognemo nadležnemu uhajanju rastlin v cvet.

Miša Pušenjak