mapa strani
Nastavitve piškotkov
Zelenjavni vrt
Domov > Kalia svetuje > Članki > Zelenjavni vrt > Lubenice in melone

AKTUALNA PONUDBA



klubska_kartica

Lubenice in melone

melona1

Še pred nekaj leti so lahko samo vrtičkarji ob obali pridelali sladke lubenice in dišeče melone na svojem vrtu. Vsi ostali smo jih morali kupovati, da smo si osvežili vroče poletne dni. Danes pa lahko z nekaj truda na najbolj sončnih kotičkih vrta pridelamo vsaj eno lubenico na rastlino prav vsi. Pogoj je le, da imamo nekje na vrtu prostor, kjer sonce sije ves dan.

 

Vzgojimo si sadike

Bučnice ali cucurbitaceae so družina rastlin, v katere uvrščamo seveda vse rastline in pisane družine buč, lubenice, melone in kumare. Do pred nekaj leti smo poznali samo direktno setev na prosto, saj rastline ne prenašajo presajanja puljenih sadik. Prve sadike s koreninsko grudo so se pri nas pojavile pred približno desetimi leti. Njihovo prednost smo hitro ugotovili, saj lahko na tak način na toplem in varnem pred spomladansko zmrzaljo vzgojimo sadike mnogih rastlin, ki jih do takrat nismo mogli. Med zelenjadnicami so to predvsem bučnice.

Te rastline potrebujejo za uspešen vznik in rast temperaturo vsaj 15 oC. Na prostem govorimo seveda o temperaturi zemlje. To pa v Sloveniji dosežemo šele po prvem maju.

 

Vzgoja sadik

Tako lubenice in melone, kakor tudi bučke, buče in kumarice pridelamo bolj zgodaj, običajno pa je tudi pridelek večji, če si sadike vzgojimo. Sadike vzgajamo v rastlinjakih, lahko pa tudi na okenskih policah. Izberemo multiplošče s 40 luknjami. Pri setvi si lahko privoščimo majhen trik. Vse plodovke imajo namreč sposobnost, da na steblu tvorijo dodatne korenine, ki so rastlinam vedno dobrodošle poleti. Globlji in bolj razvejan koreninski sistem rastlin lahko načrpa več hrane za rastlino, seveda pa v suši poišče vodo v večjih globinah. Pri paradižniku, papriki in jajčevcu vzgojimo globlji koreninski sistem tako, da rastlinice pikiramo globlje, kot so rasle poprej, pa tudi na prosto jih presadimo globlje.

Toda bučnice ne prenašajo pikiranja, zato za vzgojo globljega koreninskega sistema potrebujemo manjši trik. Lončke napolnimo z zemljo samo nekoliko čez polovico. Izberemo dober, hranljiv substrat, ne pa zemlje za sadike. Nato posejemo po dve semenki na en lonček. Če je zgoraj omenjena temperatura 15 oC je to seveda najnižja temperatura. Optimalna je še za 10 oC višja. Vznik vseh rastlin je hitrejši in enakomernejši, če zagotovimo optimalno temperaturo tako podnevi, kakor tudi ponoči. Ker bi v rastlinjaku potrošili preveč energije, lahko do vznika posejane setvene plošče postavimo tudi v neosvetljene prostore, kurilnice, posebne sobe in podobno. Skrbno spremljamo vznik in ko se pojavijo prve rastline, plošče prestavimo na svetlo - v rastlinjake ali na okenske police.

 

Dobro je paziti še na nekaj. Ko seme kali, je izredno sladko in zelo privlačna hrana za različne glodavce, predvsem miši. V eni noči lahko pospravijo več kot polovico kalečega semena. Zato je potrebno poskrbeti, da v prostor, kjer imate kaleče bučnice, glodalci nimajo dostopa. Različne zastrupljene vabe ne bodo zadoščale, ker je kaleče seme bolj okusno, kakor stara in včasih smrdeča pšenica.

 

Bistvo trika, da lončkov ne napolnimo do vrha z zemljo, je, da kalečim rastlinicam primanjkuje svetlobe, kar vodi do tega, da iščejo svetlobo in se zato potegnejo ven iz lončka, podaljša se jim steblo do kličnih listov. Sedaj napolnimo posodo do roba z zemljo in tako smo dosegli podobno, kot če bi globlje pikirali - rastlina ima globlji koreninski sistem. Če bi to storili tako, da bi seme sejali tako globoko, bi imeli težave pri vzniku.

 

Nega sadike

Ko smo dosuli zemljo, znižamo temperaturo v rastlinjaku na 18 oC. Kakor dolgo gre, je bolje zalivati z razpršilkami, ne z zalivalkami. Le tako lahko zagotovimo, da ne bomo zalivali preveč. V aprilu je dan že dolg in sonce je lahko že močno. Zato je nujno redno prezračevanje rastlinjakov. Najnevarnejša mladim rastlinam je jutranja vlaga, ki nastaja v rastlinjaku, zato poskušajte rastlinjake prezračiti že zjutraj.

Ko rastlinicam zraste drugi pravi list, ponoči vzdržujemo temperaturo za lubenice in melone nekje na 10 oC, podnevi pa na 18 oC. Za kumarice in bučke zadošča ponoči okoli 8 oC, podnevi pa 15 oC.

V takšnih razmerah vzgojimo sadike bučk in kumar, primerne za presajanje na prosto, v treh do štirih tednih.  Čas vzgoje sadik lubenic in melon je nekoliko daljši - potrebujemo štiri do pet tednov. Glede na to, da potrebujejo tudi sadike toplo zemljo, saj so rastlinice še mlade in nežne, sejemo torej bučke in kumarice za sadike nekje v prvem tednu aprila, da jih lahko na prosto presadimo proti koncu aprila. Za lubenice in melone je običajno takrat še prehladno v celinski Sloveniji. Ker pa potrebujemo za vzgojo sadik dalj časa, jih sejemo približno v istem času.

Glede na to, da je čas vzgoje sadik kratek, da jih gojimo v dokaj velikih lončkih in da moramo izbrati hranilen substrat, običajno dognojevanje ni potrebno. Zelo dobro pa je sadike krepiti s pripravki na osnovi alg in aminokislin.

 

Sorte

O sortah je priporočljivo dobro razmisliti. Včasih je bolje dati nekoliko več denarja za hibridno seme, da bomo zadovoljni s pridelkom. To velja predvsem za kumarice. Zato se raje odločite za hibrid Darina F1 med solatnimi kumaricami ali Levina F1 med kumaricami za vlaganje. Pri bučkah je bolj pomembno, kakšna barva plodov vam je najbolj všeč, čeprav, resnici na ljubo, ta ne igra nobene vloge. Tako se lahko odločite za belo sorto Vegetale Marrow, temno zeleni hibrid Elite F1, ali pa nekakšen kompromis, progaste Greyzini F1. Za otroke bodo najbolj zanimive bučke, ki po obliki spominjajo na vesoljsko ladjo: sorta patišon, ki pa je zelo okusna in primerna tudi za vlaganje. Pri lubenicah in melonah izbira ni težka, saj imamo na razpolago le zelo sladko lubenico Crimson sweet, med melonami pa vam priporočam, da se raje odločite za zelo aromatično sorto Ananas. Če se odločite za nabavo sadik, je sortiment seveda lahko veliko večji.

 

Presajanje na prosto

Pred presajanjem na prosto moramo sadike utrditi, čeprav je v tistem času lahko že dovolj toplo. To pomeni, da imamo vsaj teden dni pred presajanjem rastlinjake odprte ves dan, vsaj dva dni pred presajanjem pa tudi vso noč. Izberemo najbolj sončne gredice, odlično pa se bodo bučnice obnesle tudi na kompostnem kupu, če je ta na soncu. Zemljo obogatimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Vse bučnice nam bodo izredno hvaležne, če bomo tla okoli njih zastrli z organskimi zastirkami: spomladi je najbolj topla slama. Lahko pa se odločimo tudi za pokošeno in delno posušeno travo z naših zelenic, listje, koprive ali gabez. Tudi zastirka, v kateri bodo prisotne vse opisane rastline, bo zelo koristna. Uporabimo lahko tudi grobo razpadel kompost. Poleti skrbimo za namakanje, ki pa ne sme biti po listih.

 

Ker je vzgoja sadik lahka in preprosta, se mnogi namesto škropljenj bučk in kumaric raje odločijo in sredi poletja posadijo nove sadike, ko spomladi posajene rastline napadejo bolezni.

Proti pepelasti plesni bo bučnice varovala bazilika, pred talnimi škodljivci pa žametnica in ognjič. Nizek stročji fižol med rastlinami jih bo oskrbel s potrebnim dušikom. Zelo dobro se obnese tudi kombinacija s sladko koruzo, ki poskrbi za bučnicam izredno dobrodošel CO2 v zraku.

 

Miša Pušenjak

 
  • Zelenjavni vrt v odnosu do prostora
    Gojenje rastlin je ena izmed primarnih dejavnosti človeka, ki sodi daleč v prazgodovinsko obdobje, ko je še nabiral rastlinske sadeže za prehranjevalne potrebe. Kmalu jih je začenjal tudi sadit...
  • Čebula na zelenjavnem vrtu
    Čeprav bi težko našli vrt, na katerem ni posajena tudi čebula, je prav zanimivo, kako malo Slovencev ve, da se da čebulo tudi posejati. Res je, da je vzgoja iz čebulčka enostavnejša, pridele...
  • Vrtna opravila v februarju
          Februarski zelenjavni vrtiček si navadno začnemo ustvarjati kar na okenski polici, mnogi pa so z njim pričeli že v januarju. Tiste rastline, ki smo jih posejali janua...
  • Prve pomladne setve zelenjave
    Po dolgih zimskih mesecih že hrepenimo po prvem pridelku z lastnega vrta. Sedaj je pravi čas za vzgojo sadik vrtnin, poletnih cvetlic in dišavnic, ki jih bomo v toplih mescih presadili na prosto. ...
  • Fižol v vrtu
    Fižol ima visoko hranilno vrednost, saj vsebuje četrtino beljakovin in skoraj polovico ogljikovih hidratov. Prav tako je bogat s kalorijami, zato je bil včasih upravičeno znan tudi kot »meso re...
  • Brokoli v domačem vrtu
    Brokoli je za prehrano zanimiv zaradi svojih majhnih, okroglastih zelenih socvetij, imenovanih rože, zaradi katerih je podoben cvetači. Rože obiramo ko so še zelene, če smo prepozni, pa se nam ...
  • Nekateri so za vroče
    Feferoni so zanimivi tako zaradi svojega izgleda, kot zaradi okusa in občasno lahko prijetno popestrijo naš jedilnik. Tudi če nimamo vrta, si jih lahko vzgojimo - v lončku, koritu ali večji pos...
  • Koristne cvetlice v vrtu
    Številne rastline v vrtu nam pomagajo v boju proti različnim škodljivcem in boleznim. Najbolj znan je primer mešane setve čebule in korenčka, ki se medsebojno varujeta pred čebulno in korenj...
  • Poletne setve v zelenjavnem vrtu
    Poleti v zelenjavnem vrtu vse bujno raste, okusni pridelki pa nam bogatijo poletni jedilnik. Nekatere gredice bodo kmalu prazne, zato pomislimo, kaj bomo nanje posejali ali posadili, saj neobdelana tl...
  • Čaj z domačega vrta
    Že pred stoletji so ljudje uživali čaj, narejen iz zelišč, nabranih na domačem vrtu, travniku ali v gozdu. Danes, ko zanimanje za vzgojo domačih zelišč spet narašča, pa se stare tradicije...
  • Vrt v avgustu
      Okusni poletni pridelki nam bogatijo jedilnik s svežo  zelenjavo in zgodnjim sadjem. Nekatere zelenjavne gredice so prazne, zato razmislimo, kaj bomo nanje ta mesec posejali, saj neporasla tla h...
  • Špinača - tudi za zdrav vrt
    Špinača je rastlina hladnih območij, zato bo najbolje vzklila v ne prevročih tleh.  Tudi za rast ji vročina ni najbolj ugodna, saj gre takrat zelo hitro v cvet.   Špinačo sejemo spomladi ...
  • Motovilec
    Nekdaj so ga gojili kot zelišče, katerega izvlečke svežih korenin so na deželi uporabljali za zdravilo. Danes je predvsem znan kot okusna zelenjava za pripravo prve spomladanske solate.   Mo...
  • Pridih Azije v vašem vrtu
    Bi se to poletje odločili za vok, v katerem boste lahko pripravljali številne okusne jedi? Zelenjavo in začimbe, ki popestrijo jedi iz voka, lahko vzgojite v domačem vrtu s setvijo semen iz vre...
  • Dolga vigna - zanimiva stročnica
    Dolga vigna je eksotična stročnica, ki bo dobro uspevala tudi v naših vrtovih in na vročih terasah. Kot pove že ime, da ima rastlina zelo dolge stroke, njeno strokovno ime pa je Vigna unguicula...
  • Seme na traku Valentin
    Pri setvi s trakovi pripravimo gredico, naredimo plitve jarke in vanje položimo trakove. Razmik med vrsticami je odvisen od vrtnine, običajno pa je 25-30 cm. Plošče položimo v lončke s prstjo na...
  • Članki
    Zelenjavni vrt Doma pridelana zelenjava je najboljša, saj vemo kako smo jo gnojili, katero seme smo uporabili in da v njej nismo uporabljali škropiv, temveč smo težave reševali s pravi...
  • Lokacije vrtnih centrov
    VRTNI CENTRI - TIP A Ljubljana, Dolenjska c. 242 Maribor, Tržaška 35 Celje, Kidričeva 3 Murska Sobota, Tišinska 29e Kranj, Zlato polje, Bleiweisova 29 Novo mesto, Velika Bučna vas...
  • Klub Kalia
      Postanite član Kluba Kalia!   S članstvom boste pridobili kartico ugodnih nakupov Kalia, brezplačno boste prejemali našo revijo Ponudba meseca in v njej našli ekskluzivne...
  • Aktualno
      Semenarna Ljubljana na sejmu AGRA 2014 predstavila avtohtone sorte in BIO slovenski česen   Semenarna Ljubljana je na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni že tradicionalno preds...
  • O vrtnem centru
        Kalia - doživetje nakupa   V velikih in manjših vrtnih centrih v vsakem letnem času poskrbimo za prijetno urejen prodajni prostor, z namenom, da bi se obiskovalci...
banner_klub_kalia-maj2013
darilni_bon
Video: Vzgoja sadik vrtnin
Arhiv»   
 
 
 
 
Splošni pogoji