Zanimivo pri solatah, narejenih iz domače zelenjave, ki prihajajo iz domačih vrtov je to, da že pri prvem okušanju opazimo razliko od tiste, ki jo kupimo. To je tudi razumljivo, saj najdemo na solatnem krožniku večinoma hitro pokvarljivo zelenjavo, ki ne prenaša daljšega transporta. Zraven tega lahko s sestavljanjem solat dosežemo resnično pestrost in najbrž niso zaman v vseh dietah, saj so nadvse zdrave. Imajo še to prednost, da jih jemo večinoma surove in jih nabiramo malo pred postrežbo. Za gojitev so večinoma nezahtevne, nekaj rastlinic lahko tudi nabiramo v naravi in sestavljanje solat postane prava poslastica tudi manjših ljubiteljev vrtnarjenja in nabiralcev okusnih bilk. Živeli vrtičkarji, le tako naprej!

Čeprav sama dajem prednost preprostosti - priprava solat naj bi bila preprosta in hitra - pa so bili v naši zgodovini tudi ljudje, ki so povzdignili pripravo solat v pravo solatarsko umetnost. Pisec John Evelyn je pred 300 leti o solatah napisal knjigo Acetaria, razprava o solatah, ki je polna modrosti in bistrih opažanj. Zanimivo je, kako je opisal umetnost pripravljanja solat,  ki gre nekako takole: »Vsaka rastlina mora prevzeti svojo nalogo in... svoje mesto, kot ton v glasbi, nič ne sme škrtati, nič motiti. Malce disharmonije je sicer dopustno (da pride celota bolj do izraza), včasih je treba uvajati živahnejše ali milejše tone, na koncu pa zliti vse disonance v prijetno kompozicijo.«

Vrst solat je ogromno, od presnih, kuhanih do sestavljenih in mariniranih solat, prav tako tudi postrežba solate med jedjo ali pred jedjo, kot imajo to v navadi Grki. Države na Bližnjem vzhodu gojijo tradicijo mezze in ta je lahko kar koli, od preprostega prigrizka do pojedine. In končno, solata je lahko dovolj polna, da je obrok že kar sama po sebi.

Nekaj gojenih rastlin, ki jih lahko primešamo presnemu krožniku iz listnatih solatovk, pa tudi radiču in zelnati solati.

BOREČ - Borago officinalis

Boreč je lepa, nebeško modro cvetoča rastlina. Sijajni modri zvezdasti cvetovi te enoletne rastline so čudovitega videza in sladkega okusa. Rastlina zraste do 1,2 m visoko in za solato zraven cvetov nabiramo sveže, mlade liste, ki imajo okus po kumaricah. Staro listje je preveč kosmato za uživanje. Sicer pa lahko njegovo listje uporabimo za vse jedi iz krompirja, kumar in buč. Cvete od junija pa do avgusta. Ponekod se je iz vrta preselila tudi v divjino. K nam je prišla iz Sredozemlja ali Male Azije. Divje v naravi raste po nasipih, ob poteh, na smetiščih in drugih prostorih. Na vrtu najbolje uspeva v vlažnih, rodovitnih tleh in prenese tudi nekaj zmrzali. Sejemo ga na prosto na stalno mesto v mesecu aprilu in maju ter ga redčimo na 30 cm, sicer se pa pogosto zaseje tudi kar sam. Za stalno oskrbo z njim pa pozno poleti posadimo nekaj rastlin pod steklo in verjetno bodo potem cvetele jeseni, pozimi in zgodaj pomladi. In še praktičen nasvet: če se odločimo, da bomo uporabljali le liste, porežemo večini rastlin cvetne nastavke, kakšno pa pustimo, da zacveti, da se nam bo naslednjo leto sama zasejala. Sicer pa boreč tudi rahlja tla in odvrača polže in škodljivce.

V solatah ga jemo mi, čebele čakajo, da se iz medovnikov njegovih cvetov izcedi sladka mana, v njegovi bližini jagode bolje uspevajo.

RUKOLA - Eruca sativa

Nekateri jo imenujejo tudi navadna rukvica in je prav tako enoletnica. Gojili so jo že v antičnih časih, nekoč tudi pri nas, sedaj pa se zdi, da se ponovno vrača v naše vrtove. Njeni listi so slastno pikantni in okus pri zrelih rastlinah neznosno pekoč. Raste hitro in najbolje uspeva v hladnem vremenu, poleti gre hitro v cvet. Primerna je za vmesni posevek. Na prosto je sejemo od zgodnje pomladi do jeseni in prenese nekaj stopinj mraza. Izjemno primerna je pokrita setev zelo zgodaj v letu, saj nam bo potem vso pomlad dajala pridelek in jo bomo lahko večkratno rezali. Zmleto seme se da tudi uporabljati kot nadomestek za gorčico.

VRTNA KREŠA - Lepidium  sativum

Ta enoletnica izvira iz Irana in jo že stoletja gojimo po vsem svetu za solate. Je nezahtevna vrtnina pekočega okusa in jo lahko gojimo vse leto. Najbolje uspeva v lahkih tleh z veliko vlage in jo lahko sejemo tudi kot vmesni posevek. Če je leto toplejše, se hitro požene v cvet in je zato čas njene uporabnosti krajši, sicer pa lahko en posevek režemo tudi celo petkrat. V neogrevanem rastlinju je ponavadi najboljši čas setve pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Sicer pa poznamo tudi vodno krešo (Nasturtium officinale), ki divje raste ob potokih in izvirih na apnenčastih tleh. Vrtno krešo lahko gojimo skupaj z belo gorčico (Brassica alba); tukaj prav tako nabiramo njene liste, ki so tudi pekočega okusa.

MOTOVILEC - Valerianella locusta

Nekateri mu pravijo tudi repincelj in izvira iz Sredozemlja. Razširjen je na zmernih predelih severne poloble. Je enoletnica in je sijajen zaradi svoje skromnosti in tega, ker sijajno prenaša nizke temperature. Tudi do -15^oC, vendar kljub vsemu bolje uspeva, če ga jeseni, ko ga sejemo, pokrijemo s folijo. Je počasi rastoč, saj včasih potrebuje za svojo rast tudi do 3 mesece. Navadno ga sejemo od avgusta do septembra in pobiramo od poznega poletja do marca. Vredno ga je sejati tudi zgodaj spomladi, zaradi česar bomo imeli uporaben pridelek spomladi in zgodaj poleti, vendar nam bo v vročih dneh hitro pognal v cvet. Lahko ga gojimo za večkratno rezanje in sejemo na stalno mesto na široko ali v vrste, lahko pa tudi v posode in ga presajamo. Lahko ga sejemo tudi kot vmesni posevek.

ENDIVIJA - Cichorium endivia

Endivije spadajo v družino cikorij in so odpornejše proti škodljivcem in boleznim kot zelene solate, imajo bolj pikanten in grenak okus, kar pa ni vsem po godu. Izvira iz Indije ali iz Sredozemlja. Razlikujemo dva osnovna tipa in sicer kodrolistne in širokolistne sorte, ki so v primerjavi s kodrolistnimi višje in večje. Imamo pa tudi nekaj vmesnih sort. Večinoma so širokolistne trpežnejše in primernejše za jesensko in zimsko pridelovanje ter za zgodnje spomladansko gojenje. Endivije imajo rade zelo rodovitna tla, zato jih pred setvijo še dodatno pognojimo z organskimi gnojili. Seme kali pri zelo nizkih temperaturah, zaradi česar lahko imamo v preveč toplih tleh težave. Če jo torej sejemo poleti, moramo jarke močno zaliti in setev, dokler ne vzklije, zasenčiti. Zimske pridelke gojimo v zaprtih gredah, pod folijo ali v neogrevanih rastlinjakih.

Naštela sem le nekaj rastlin za popestritev presnega solatnega krožnika, sicer je možnosti precej več, saj lahko vsako rastlino, ki ima užitne liste ali koren, pripravimo kot solato. Tukaj je še pestra izbira zelišč, ki jih prav tako lahko uporabimo za solatne prelive. In da ne bomo pozabili na to, da prihaja čas regrata, ki ga na naših tleh nabiramo že stoletja.

Dekoracija solatne mešanice

Kapucinka odlično poživi solate, uporabimo lahko liste in cvetove. Cvetovi marjetic, boreča, ognjiča in vijolic na solatah vabijo predvsem oči ter nas spomnijo na tradicijo. Prav tako lahko uporabimo cvetove sleza, sivke, maslenice, cvet vrtnice, kapucinke, šipka in še kaj bi se našlo. Cvetove, ki so majhni in nimajo trdih delov, lahko uporabimo cele, cvetovom v košku pa populimo cvetne liste in jih potresemo po solati, ko je že premešana, tik preden z njo postrežemo.

Martina Gajšek