Na domačem zelenjavnem  vrtu si želimo pridelati čim več, pri tem pa danes že večina vrtičkarjev ne želi več uporabljati kemični sredstev. Pomemben del živega in zdravega vrta so tudi stročnice. Prav tako pa so rastlinske beljakovine tudi pomemben del naše prehrane. Strokovnjaki pravijo, da bi morali pojesti približno enak delež rastlinskih in živalskih beljakovin. Kako velik del naše prehrane predstavlja meso (živalske beljakovine), vemo. Največ rastlinskih beljakovin je v stročnicah. Teh pa pojemo prav gotovo skoraj vsi premalo. Fižol je sicer sestavni del kolobarja na vrtu, a po večini imamo visok fižol ujet v žičnici, ki je ne prestavljamo, zato je zaradi slabega kolobarja z njim vedno več težav, nizkega pa mogoče posejemo eno gredico, ali pa še to ne. Poglejmo si, kako bi vsaj del težav našega fižola na vrtu lahko rešili.

Visok fižol, žičnica in kolobar

Visok fižol je posebnost, obenem pa ljubezen slovenskih pridelovalcev fižola. V Evropi poznamo povečini nizke sorte, ki pa pri nas niso preveč priljubljene. Nekoč smo fižol gojili na preklah. Zelo popularno je bilo tudi sajenje fižola ob koruzo. Modernizacija pa je prinesla žičnice tudi na vrtove. Fiksna žičnica z betonskimi stebri in žico, na katero privežemo vrvice, na katere se ovijajo rastline fižola, je seveda bolj ali manj trajna zadeva. Pri tem pa trpi kolobar, saj imamo več let zapored fižol na istem mestu, česar pa nikakor ne mara. Kaj torej storiti? Ponujam vam naslednjo rešitev. Žičnico nekoliko povečamo, nato jo razdelimo na tri dele. Ena tretjina bo namenjena pridelovanju visokega fižola, druga tretjina pridelovanju paradižnika, tretja pa pridelovanju kumaric. Te so lahko solatne ali za vlaganje, ali pa obe sorti. Odvisno od tega, koliko kumaric čez poletje pojemo. Fižol in paradižnik gojimo ob plastični vrvici, ki jo kupimo v trgovini. Nekateri gojijo fižol celo na mreži, ki je sicer namenjena gojenju kumaric. Morda lahko delček prostora med visokim fižolom odmerimo celo visokim sortam graha. Če gojimo fižol na vrvici, potem posadimo ob vsako vrvico od 5 do 8 semen fižola. Koliko, je odvisno od tega, s kako bujno sorto imamo opravka. Najbolj bujni sorti, kot sta Ptujski maslenec in semenarna 22, zavzameta veliko prostora, zato posejemo le 4 do 5 semen na vrvico.

Ob fižolu lahko poleti sadimo šetrajko, žametnice ali kapucinke, da bo manj uši, cvetačo ali brokoli, ki jima bo godila senca fižola, lahko celo poletne sorte solat. Tudi solate imajo poleti raje nekaj sence.

Fižol je pravzaprav zelo tolerantna rastlina. Je dober sosed številnim rastlinam, najraje kapusnicam, pa tudi paradižniku, kumaram, solati, zeleni, rdeči pesi, blitvi, endiviji, kreši, motovilcu, radiču, repi, sladki koruzi, špinači, redkvi in redkvici, solati berivki, žajblju in seveda šetrajki.

Vrvico privežemo na žico, razdalja med posameznimi kupčki semen pa naj bo za velik korak odraslega človeka - ca. 50 cm. Vrvico posadimo v tla s sadilnim klinom, nato pa posejemo seme.

Pozimi v fižolov del žičnice posejemo žito - lahko je pšenica, lahko pa tudi ječmen. Tega v začetku aprila zakopljemo v tla. Žito zadrži vsa hranila, ki jih je fižol pustil v tleh, ali pa jih ni porabil v vrhnji plasti zemlje.

Kumarice in paradižnik v fižolovi žičnici

Naslednje leto tja, kjer je rasel fižol, sadimo kumarice. Kumarice sadimo na opori iz posebne mreže, ki jo lahko danes kupimo v vsaki trgovini. Mrežo napnemo med koli žičnice, pomagamo pa si še z bambusovo ali podobno oporo. Danes velikokrat namesto neposredne setve sadimo sadike kumar. Te posejemo na toplo v začetku aprila, presajamo pa konec aprila ali v začetku maja. Ob kumarice posadimo baziliko, lahko pa posejemo tudi korenček, koperc ali posadimo sladki komarček. Najbolje pa vse troje. Kumaricam moramo pomagati, da rastejo na opori. Če imamo močno napeto mrežo in čvrste kole, lahko na mrežo vzgojimo tudi kakšno lubenico ali melono. Pozimi namesto kumaric posejemo motovilec.

Tretje leto raste na tem mestu paradižnik. Ob paradižnik sadimo kapucinke, baziliko, solato, endivijo, lahko tudi radič. Posadimo lahko tudi zeleno. Pozimi lahko zelena ostane, lahko pa posejemo zimsko solato. V taki mešani žičnici lahko gojimo tudi meto. Ta je sicer zelo nevarna, da se razraste kot plevel, vendar bo v žičnici pokrila tla, jo pa v sami vrsti vsako leto ob pripravi grede uničujemo.

Gnojenje in priprava tal

Tako žičnico je najbolje pognojiti z organskimi gnojili. Zelo primeren je domač kompost, tega uporabimo do 3 L na 10 m². Tudi dobro odležani hlevski gnoj v odmerku do 2 L na 10 m² je primeren. Lahko pognojimo samo del, kjer bosta rasla paradižnik in kumare, lahko pa celotno žičnico.

Fižolu pomagajo do dušika tudi prav posebne bakterije, ki živijo na njegovih koreninah. Zato pa je pomembno, da so tla vedno rahla. Čez poletje torej vedno poskrbimo za to. Če so tla zastrta, so dalj časa rahla. Uporabimo organske zastirke, kor so pokošena tava, listje, seno itd.

Vedeti je treba dvoje. Večina sort visokega fižola zacveti šele v krajšem dnevu, zato je nesmiselno sejati fižol prezgodaj. Zgoden ne bo nič bolj, saj bo zacvetel, šele ko se bo dan dovolj skrajšal. Do takrat pa bo zgolj rasel. Če bo listne mase preveč, se lahko pripeti, da bo več težav z gnitjem strokov. Zato sejemo visok fižol nekje v začetku maja in nič prej.

Še eno težavo ima fižol. V hudi vročini ni oploditve. Zato se ne jezite, če cvetovi v vročini kar odpadajo. Biti moramo potrpežljivi in počakati, da se poletje nekoliko ohladi. Pridelek bo tudi takrat dovolj visok. Na vročino so najmanj občutljive sorte z vijoličnimi stroki, zato posejte vedno tudi nekaj takih sort. Vijolični stroki so zelo mehki, masleni, hitro se skuhajo in po kuhanju so zeleni. Torej se jih ne bojte.

Nizek fižol

Nizek stročji fižol na vrtu skorajda ne potrebuje svoje grede. Sadimo ga med krompir, med zelje, ohrovt, brstični ohrovt, ob papriko, sladko koruzo ali skupaj z blitvo. Tudi ob nizkem fižolu naj, če je mogoče, vedno raste nekaj šetrajke, gredice pa naj obroblja žametnica.

Je veliko zgodnejši kot visok, sejemo ga lahko kak teden prej, seme pa pred setvijo čez noč namočimo v vodo. Tako imamo zgoden pridelek. Nizkega fižola ne sejemo v kupčke tako kot visokega, temveč v vrstico, nekje na 3-5 cm razdalje v vrsti. Stare slovenske sorte, kot je Starozagorski, so odlične kakovosti, izredno hitro se skuhajo in nimajo nitnatih strokov. Novejše sorte pa so veliko rodnejše, a običajno potrebujejo nekoliko daljši čas kuhanja. Tega ne pozabite.

Nizek stročji fižol lahko v drugi polovici poletja sejemo še enkrat. Za zgodnje sorte stročjega fižola, kot je na primer Berggold, velja, da jih lahko posejemo še enkrat nekje do 1. septembra. Torej naj bo tudi nizek fižol del vašega vrta, saj ima številne prednosti pred visokim.

Miša Pušenjak