Vzgoja

Korenček sodi skupaj s kolerabo med nepogrešljive vrtnine našega vrta. Najbolje raste na lahkih peščenih in globokih tleh. Le tako razvije velike korene. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem (isto velja za čebulo; tudi zato sta dobra soseda). Gnojimo s kompostom ali mineralnim gnojilom, npr. z Valentin specialnim mineralnim gnojilom za vrtnine. Hvaležen je za gnojenje z lesnim pepelom, kajti ta vsebuje kalij, ki ga korenček potrebuje. Sejemo ga od začetka marca pa tja do junija (odvisno od sorte korenčka, prostora v vrtu in kako zelo radi ga jemo oz. kako dobro ga lahko uskladiščimo čez zimo). Značilno za korenčke je to, da seme zelo dolgo kali (3 - 4 tedne!). V slabših razmerah ga sejemo, dalj časa bo kalil. Spomladi zato posejano gredico obvezno prekrijemo z Valentin agrokopreno. Če smo ga sejali v družbi s čebulo, agrkopreno pustimo toliko časa, dokler mine nevarnost naleta čebulne muhe in korenčkove muhe (sredi maja). Obvezno ga sejemo v mešani družbi s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, krešo, zeljem, paradižnikom, saj samemu sebi ni dober sosed. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj semenom kopra. Da pa bomo vedeli, kam smo sejali, ga sejemo skupaj s semenom redkvice. Redkvica hitro kali. Paziti moramo, da redkvico pravočasno prepulimo in pustimo samo nekaj rastlin, tako da ustvarimo prostor za rast korenčku. Ko korenček vzkali (ko smo že obupali nad tem, da sploh bo), ga nato redno pulimo, tako da je na koncu med rastlinami okoli 5 cm prostora. Le tako se bodo razvili lepi in veliki koreni.

Korenček ima rad vlažna tla

Zato ga zastiramo (predlagam liste špinače, ki nam raste povprek po vrtu). Korenčke lahko pulimo vse poletje tja do snega. Pozno jeseni korenje populimo, očistimo in ga shranimo v zasipnici, lahko pa tudi v hladni in temni garaži (najbolje v zabojčku, ki ga prekrijemo s kartonom ali slamo). Tako bomo vso zimo uživali ZDRAV, neškropljen, doma pridelan in OKUSEN korenček, ne pa kupljenega korenja neznanega izvora brez okusa. Korenčke lahko tudi zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok.

Bogastvo korenčka

Vsebuje rastlinsko barvilo beta karotin, ki je predstopnja za življenjsko pomemben vitamin A. Beta karotin je eden izmed čudežnih orožij našega imunskega sistema. Vsebuje največ vitamina A med vso zelenjavo: v 100 g je 28.000 mednarodnih enot (IE) vitamina A; to je 1.000-krat več kot v repi ali 2.000-krat več kot v cvetači. Kljub temu ga lahko pojemo, kolikor ga želimo. Vsebuje tudi veliko selena, za imunski sistem pomembnega mikroelementa.

Korenček je zdravilo:

• varuje pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi snovmi,
• krepi sluznice v telesu,
• pospešuje celično presnovo,
• deluje pomlajevalno in zaustavlja proces staranja,
• pospešuje rast nohtov in las,
• skrbi za lepo kožo,
• krepi imunski sistem,
• izboljšuje vid in pomaga pri kurji slepoti,
• krepi srce in ožilje,
• pospešuje nastajanje sperme pri moških in povečuje sposobnost za oploditev.

SORTE

Korenček Amsterdamski

Zgodaj razvije (tudi v tunelu) oranžno rdeče korenčke manjše velikosti. Primeren je tudi za poletno in jesensko pridelovanje.

Korenček Nantes

Oranžno rdeči korenček s skoraj nevidnim strženom. Je sladkega, nežnega, svežega okusa.

Korenček Flaker

Pri dobrih rastnih pogojih zrastejo veliki korenčki, ki so lahko težki tudi čez 200 g. Primerni so za zimske potrebe: skladiščenje in industrijska predelava.

Korenček Pariški

Je zgodnji okrogli okusni korenček, lepe oranžne barve, primeren za svežo rabo in vlaganje. Večkrat ga sejemo: od zgodnje pomladi v zavarovanih prostorih, kasneje pa na prosto.

Korenje Ljubljansko rumeno

Velik (do 30 cm), svetlo rumen koren. Zelo pozno korenje, primerno za skladiščenje, svežo rabo in za krmo domačih živali. Izboljša okus juham.

Kristina Škrbec