Poleti v zelenjavnem vrtu vse bujno raste, okusni pridelki pa nam bogatijo poletni jedilnik. Nekatere gredice bodo kmalu prazne, zato pomislimo, kaj bomo nanje posejali ali posadili, saj neobdelana tla hitreje preraste plevel, škodjejo pa jim tudi nalivi in poletna pripeka.

Sladki okusnež - koromač

Na sončno gredico sejemo v juliju sladki komarček, z močno odebeljenimi mesnatimi listnimi peclji, imenovanimi glava. Pridelek pobiramo oktobra in novembra, iz glav delamo juhe in omake za rižoto, okusen je tudi v solati.

Kodrasta lepotica - endivija

S setvijo endivije smo pričeli že konec junija, nadaljujemo pa še v prvi polovici julija. Odločimo se lahko za sorto eskariol rumena , ki je odporna na sušo in nizke temperature, vendar ni primerna na skladiščenje. Dobro se skladišči eskariol zelena, ki je še posebno odporna na slabo jesensko vreme. Pankalijerka s fino nakodranimi listi je odporna tako na vročino, kot na mraz.

Za ljubitelje solat

Ljubitelji solate v juliju še lahko sejete krhkolistno solato great lakes, saj tudi v poletni vročini oblikuje lepe zelene glavice. Prijeten dodatek solati je peteršilj, ki ga poleti sejemo na nekoliko osenčeno gredico in rukola, ki jo sejemo vse do avgusta.. Rukolo sejemo kjerkoli v vrtu in trgamo mlade lističe, ki imajo prijetno oster okus. V poletni vročini jo redno zalivajmo, da se izognemo obisku bolhača, ki v listih rukole dela luknjice.

Kreša je vrtnina, ki jo sejemo vse leto. Pridelujemo jo v vrtu ali v hiši na svetli okenski polici in režemo, ko so rastlinice visoke 5 do 10 cm. Za obogatitev solat so primerne tudi rdeče redkvice, ki se tudi v vrtu odlično obnesejo v mešanem posevku s solato. Skrbimo, da bodo tla dovolj vlažna, saj bomo s tem preprečili puhlost in olesenitev.

Zimska zelenjava

V začetku avgusta sejemo kitajsko zelje na grede, kjer smo pobrali zgodnji krompir, korenček, stročji fižol ali grah. Predvsem lepo bo uspevalo v topli jeseni. V drugi polovici avgusta pa že sejemo motovilec, špinačo, blitvo in zimske solate.

Motovilec po setvi rahlo zastremo z zemljo in do kalitve poskrbimo za senčenje ter stalno vlažna tla. Lepo bo uspeval v mešanem posevku s špinačo, prav tako pa tudi ostale vrtnine. Špinača preko korenin namreč izloča snovi, ki godno delujejo na rast rastlin, s svojim vonjem pa odvrača škodljivce. Špinačo uporabljamo svežo, neposredno z vrta, tako kot blitvo. Blitvina listna rebra in peclje pripravljamo kot šparglje, listi pa so, s krompirjem, tudi nepogrešljiv dodatek ribjim jedem. Zimske solate (krhkolistne posavka, vegorka in bistra, ter mehkolistni nansen in zimska rjavka) sejemo v razmaku 14 dni, večkrat in gosteje kot spomladanske, da nam bo prezimilo več rastlin.

Zeleno gnojilo

Na prazne gredice lahko posejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, na primer facelijo, belo gorjušico, perzijsko in aleksandrijsko deteljo ali različne mešanice rastlin. Te rastline hitro in bujno rastejo in razvijejo obilno zeleno maso, ki varuje tla pred poletnimi nalivi in sušo. Zelenje po šestih tednih pokosimo in zakopljemo v tla ter jih s tem obogatimo. Na prazno gredico jeseni posejemo zimsko zelenjavo.

Andreja Tomšič