Špinača je rastlina hladnih območij, zato bo najbolje vzklila v ne prevročih tleh.  Tudi za rast ji vročina ni najbolj ugodna, saj gre takrat zelo hitro v cvet.

Špinačo sejemo spomladi in jeseni na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastočimi vrtninami. Dobro bo rasla med bučkami, ki jih bodo v poletni vročini dajale tudi zaščito pred soncem. V avgustu in septembru pa špinačo posejemo na gredice, s katerih smo pobrali fižol in čebulo. Z vonjem bo špinača odvračala škodljivce, predvsem bolhače. V vrtu lahko njene liste uporabljamo kot zastirko, ki bo gola tla varovala pred neugodnimi vremenskimi vplivi, korenine pa puščajmo v tleh.

Vročine ne mara

Špinača ima rada bogata, humusna in dobro odcedna tla, rastišče, pa mora biti tudi primerno vlažno in ne sme biti pognojeno s svežim hlevskim gnojem. Ker ne prenaša vročine, sejemo špinačo zgodaj spomladi ali pa od srede avgusta do začetka oktobra na sončni ali delno senčni del vrta. Da bomo imeli špinačne liste stalno na voljo, jo sejemo postopoma v dvotedenskih intervalih.

Špinačo sejemo direktno ter vsako leto z na novo kupljenim semenom, ki bo tudi najbolje kalivo. Sejemo jo na razdaljo 20 do 30 cm med vrstami in v globino 2-3 cm. Pozno poletne in jesenske setve ob močnejšem mrazu prekrijemo z vrtno tkanino. Kasneje mlade rastline redčimo v vrsti na razdaljo 3-5 cm.

Mešani posevki s špinačo in primerni sosedje

Spomladi bo špinača dobro uspevala v mešanem posevku z grahom, jeseni pa s kodrolistnim ohrovtom ali porom. Dobri sosedje so ji tudi korenček, kumare, paradižnik in peteršilj, slabše pa na njeno rast vpliva rdeča pesa.

Sorte špinače

Med številnimi sortami špinače, lahko pri nas izberemo tudi hibrid Norvak F1 in sorto Matador. Prvi razvije mesnate, temno zelene liste in je zelo okusen, za spomladanski pridelek ga sejemo konec avgusta in septembra. Sorta Matador ima temno zelene svetleče liste in zelo dobro prezimi.

Nega med rastjo

Rastline pričnemo obtrgovati, ko razvijejo pet listov. Med rastjo je pomembno odstranjevanje plevela, rahljanje tal in dognojevanje. Pri pretirani in nepravilni uporabi gnojil se lahko zgodi, da se v rastlini kopičijo nitrati. Temu se izognemo tako, da ne jemo listnih pecljev, da špinačo uporabljamo neposredno z vrta ter da je že kuhane ne pogrevamo. Pomembno je tudi harmonično gnojenje, tako da je v tleh dovolj kalija in klora in ne preveč dušika.

Dobra in zdrava zelenjava

Uporabljamo jo svežo za solato ali sok in kuhano za juhe, prikuhe in enolončnice. Jedi iz špinače nikoli ne shranjujmo za naslednji obrok.

Če bomo jedli dovolj špinače, sicer ne bomo močni kot Popaj, bomo pa dobro razpoloženi in spočiti, z mirnimi živci, z lepo kožo, nohti in lasmi. Špinača pomaga tudi pri slabovidnosti, pomaga pri nastajanju krvi, odstranjuje vodo iz telesa in pomaga pri hujšanju.

Andreja Tomšič