Majaron - naši predniki so ga poznali kot simbol sreče in svetinjo proti raznim urokom. Danes nam krepi živce, zdravi prehlad in bolečine v želodcu. Prilega se mesnim in krompirjevim jedem, ter zelenjavi, predvsem stročnicam. Sejemo ga v maju in vse leto trgamo vršičke poganjkov in lističe, posušenemu pa se aroma celo izboljša.

Bazilika - okrasna, začimbna in zdravilna rastlina ugodno vpliva na počutje, saj so stari zdravniki trdili, da odganja žalost. Čaj iz bazilike blaži kašelj, obkladki hitreje celijo rane, kot dodatek jedem, predvsem paradižnikovim, pa vzbuja tek in ugodno vpliva na prebavo. V vrtu izboljšuje aromo paradižniku, kumare, ki rastejo v njeni bližini pa bodo bolj zdrave. Sadimo jo v maju in lističe obiramo pred cvetenjem. Najboljši so sveži.

Koper - vsestransko uporabna začimba, saj lahko koristimo njene lističe, cvetne kobule ali semena, katerih okus nekoliko spominja na kumino. Semena uporabljamo za pripravo koprovega kisa in pri vlaganju kumaric, lističe dodajamo ribam in solatam. Koper sejemo aprila, lističe pa trgamo celo poletje. Najboljši so pred cvetenjem.

Rožmarin - grški študentje so si ga pred izpiti vpletali v lase, saj naj bi bistril um in izboljševal spomin, znan pa je tudi kot simbol za zvestobo. Z rožmarinom začinjamo perutnino, jagnjetino, divjačino in razne omake, njegovo eterično olje pa v majhnih količinah deluje poživljujoče. Aromatičen grm razmnožujemo s potaknjenci.

Sivka - mlade listne vršičke uporabljamo za dišavo k omakam, ribam in jagnjetini, posušeni cvetni šopki odganjejo molje iz omar, sivkina kopel pa deluje pomirjujoče, podobno tudi sivkin čaj. Sadimo jo maja, v zavetno lego, v hladnejših krajih pa grmičke preko zime zaščitimo. Z vrta nam bo odganjala uši in mravlje.

Boreč - sveže žametne lističe dodajamo kumaričnim solatam in hladnim pijačam, cvetove pa uporabljamo za dekoracijo - sveže ali zmrznjene v ledenih kockah. Boreč sejemo od pomladi do zgodnje jeseni. Raste povsod, kjer je zemlja humozna in kjer ima na voljo veliko prostora.

Kamilica - sprehod po "kamilični trati" nas bo sprostil, v vrtu bo kot soseda izboljševala okus zelju, poru, zeleni in krompirju, kamilični čaj pa bo pozdravil prehlad in ublažil krče. Navadno kamilico sejemo spomladi in nabiramo razcvetele cvetove, ki jih sušimo v temnem in zračnem prostoru. V kamilični trati raste rimska kamilica, ki tudi prezimi.

Melisa - mlade sveže lističe, z okusom po limoni, dodajamo divjačini, perutnini, solatam in zeliščnim omakam, melisin čaj pa pomirja in zdravi prehlade. Rastlino režemo pred cvetenjem, da ohranimo vonj po limoni. Melisa je trajnica, ki jo sejemo aprila in maja, starejše grme pa razmnožujemo z delitvijo.

Timijan - nekdaj je bil znan kot sredstvo za dišavljenje in kot simbol za pogum, danes ga priporočajo za bolezni dihal in prebavil. V kuhinji je vsestransko uporaben, vendar v zmernih količinah, saj je dokaj močna začimba. V vrtu odvrača listne uši, polže in gosenice kapusovega belina, najbolje pa bo uspeval v peščenih in sončnih rastiščih. Poganjke režemo tik pred cvetenjem in jih posušimo.

Žajbelj - pozimi ga imamo v stanovanju, poleti v vrtu, od koder bo odganjal kapusovega belina, polže in korenjevo muho. Pred cvetenjem nabiramo lističe, ki jih uporabljamo kot dodatek mesnim in ribjim jedem, ter juham, žajbljev čaj pa pomaga pri prehladu in vnetem grlu.

Šetraj - grmiček zraste do 45 cm v višino in požene rožnate cvetove, tako da nam je tudi v okras in ga lahko gojimo v vrtu ali v lončku. Sejemo ga v aprilu, poganjke pa režemo pred cvetenjem in jih uporabljamo sveže ali posušene v fižolovih jedeh, zelenjavnih juhah in z ovčetino. V vrtu varuje fižol pred listnimi ušmi.

Sladki komarček - izvrstne zelenjavne jedi pripravljamo iz odebeljenih listnih poganjkov, kot začimbo pa uporabljamo posušeno seme. Sejemo ga junija in pridelek pobiramo v oktobru in novembru.