V aprilu pričnemo na prosto sejati vrtnine, ki so manj občutljive na mraz. Mednje spadajo zgodnja solata, radič za rezanje, špinača, blitva, zgodnji korenček, peteršilj, pastinak, črni koren, redkvica, bob, grah in čebula.

Solate

Za zgodnje pridelovanje sejemo solate že februarja v zabojčke na okensko polico, v začetku marca pa v toplo gredo. Konec marca pričnemo s setvijo solate na prosto, ko jo tudi presajamo na razdaljo 30 x 30 cm.

V začetku sejemo berivko in ameriško rjavko, ki je tudi berivka, s krhkimi rdeče rjavimi listi. Zgodnji mehkolistni solati sta atrakcija in majska kraljica, ki ju lahko pridelujemo tudi jeseni. Kasneje sejemo za poletno pridelavo krhkolistne ljubljansko ledenko, ledo, dalmatinsko ledenko in braziljanko. Zanje je značilno, da dobro prenašajo vročino in gredo pozno v cvet.

Nazadnje, že v maju, posejemo krhkolistni unicum in great lakes, ki ju bomo pridelali pozno poleti.

Radič

Spomladi sejemo radiče za rezanje. Treviški rdeči oblikuje suličaste liste, jeseni pa majhno rozeto, ki prezimi. Sorto verona sejemo zaporedno od marca do avgusta, tako da imamo celo poletje na voljo sveže zelene liste, ki jeseni pordečijo. Svetlo zeleni gladki in nežni listi tržaškega solatnika se dobro obraščajo in nam dajejo svežo solato od poletja do pomladi. Sejemo ga na gosto, da listi ostanejo nežni in obeljeni.

Špinačnice

Špinačo (norvak F1, matador) sejemo zgodaj spomladi v vrste, med seboj oddaljene 20 do 25 cm in kasneje redčimo. Globina setve naj bo 3 cm. Novozelandsko plazečo špinačo sejemo na prosto aprila in nato od junija do oktobra obiramo okusne mesnate liste.

Blitvo ali mangold (sorti srebrnolistni s temno zelenimi listi in lukullus z nagubanimi svetlečimi rumeno zelenimi listi) prav tako uživamo celo poletje. Liste uporabljamo kot špinačo, bel pecelj pa kot šparglje.

Korenovke

Da bodo dobro uspevale, potrebujejo globoka rahla tla, ki so dobro založena z vodo. Hlevskega gnoja ne prenašajo dobro.

Korenček sejemo v vrste, med seboj oddaljene 25 cm. Kasneje ga v vrsti redčimo na 3 do 4 cm. Zgodnja korenčka sta oranžno rdeči amsterdamski, primeren za pridelavo preko celega leta, ter okrogli pariški. Zaradi okrogle oblike je slednji zelo priljubljen za vlaganje. Seme korenčka kali 3 - 4 tedne. Korenček ne sme biti posejan preveč na gosto, saj bo dal malo pridelka. Najbolje je, če seme zmešamo z dvakratno količino drobnega peska in sejemo, kot bi solili. Vrste označmo tako, da v isti jarek posejemo redkvico, ki hitro kali.

Tudi peteršilj kali zelo dolgo. Sejemo ga plitvo (0,5 cm), na razdaljo kot korenček in kasneje redčimo. Do kalitve naj bo gredica vlažna in senčna, zato jo prekrijemo z vrtno tkanino. Listni peteršilj mooskrause ima kodraste liste, ki služijo jedem tudi kot okras. Listi domačega listnika pa so gladki in zelo aromatični. Za pridelavo korenov sejemo sorto berlinski srednje dolgi. Korene kasneje shranimo v zasipnici ali kleti.

Aromatične korene ima tudi pastinak (sorta dolgi beli gladki), ki ga na prosto sejemo od marca do junija. Uporabljamo ga kot dodatek zelenjavnim juham.

Redkvico lahko sejemo v toplo gredo že januarja in februarja, od marca do maja pa na prosto. Redčimo jo na 2-6 cm. Tla naj bodo vlažna, saj bo tako preprečena puhlost in olesenitev, vlaga pa bo odganjala tudi bolhača. Zanimiva je bela redkvica ledena sveča, idealna za zgodnjo pridelavo pa je sorta saxa. Non plus ultra je velika, škrlatno rdeča redkvica, ki je najprimernejša za vzgojo preko celega leta.

Stročnice

Bob sejemo na prosto od februarja do sredine aprila, na razdaljo 60 x 15 cm. Ker je na mraz neobčutljiv, je to lahko prva zelenjava, ki jo pobiramo z vrta. Uživamo predvsem mlada zrna, bogata z beljakovinami.

Prvi grah, ki ga sejemo, je nizka zgodnja sorta mali provansalec, ki da velik pridelek prijetno sladkih zrn. Sejemo ga na razdaljo 35 x 5 cm in v globino 3 cm. Grede po setvi prekrijemo z vrtno tkanino, da zaščitimo zrna pred ptiči, zaradi višje temperature tal pa bo grah tudi bolj zanesljivo vzklil in bolj zgodaj dozorel. Vrtno tkanino odstranimo, ko so rastline visoke 20 cm. Nizki sorti graha sta še kelvedon z oglatimi zrni in čudo Amerike z velikimi, ploščato okroglimi zrni, zelo primeren za vrtičkarje. Zanimiv je visoki grah angleški ljubimec, pri katerem uživamo mlade sladke stroke. Visoka sta še srednje zgoden senator, primeren za svežo rabo in konzerviranje, in telefon z nežnimi in okusnimi zrni.

Čebula

Holandsko rumeno ter domači čebuli ptujska rdeča in belokranjka sejemo v marcu in kasneje redčimo. Jeseni bomo pridelali okusne, velike čebule.

Zelišča

Spomladi, ko so tla že dovolj ogreta, na prosto sejemo tudi nekatera zelišča: boreč za dodatek kumaričnim solatam, kumino za boljšo prebavljivost težkih jedi, koper za vlaganje kumaric in kot dodatek ribam ter rožmarin za izboljšanje okusa perutnine in divjačine. Maja sejemo meliso za pomiritev, baziliko za dodatek paradižnikovim jedem in sivko, ki bo kasneje odganjala molje.