Do avgusta smo pobrali že kar precej pridelka solate z domačega vrta. In zdaj je čas, da si spet pripravimo vir vitaminov za jesenske dni. Posadimo lahko sadike solate, endivije in radiča.

Nakup sadik

Sadike so na voljo v stisnjenih prstenih kockah ali gnezdih, kjer imajo veliko koreninsko grudo. Večja kot je koreninska gruda, manjši presaditveni šok doživi rastlina ob presajanju.

Ko sadike prinesemo domov, jih dobro zalijemo in jih pustimo na prostem, tudi če jih ne namrevamo takoj posaditi. Niti za en dan jih ne postavljamo v garažo ali v svetlo sobo, saj se bodo tam zelo slabo počutile. Presajanja se lotimo proti večeru, ko sonce neha pripekati.

Sajenje

Sadike, ki so vzgojene v stisnjenih prstenih kockah ali v gnezdih, presajamo z sadilno lopatko, malo motiko ipd. Pred sajenjem jih dobro zalijemo nato pa sadimo skupaj z zemeljsko grudo, malo globlje kot so rasle prej, razen sadik solate, ki jih sadimo enako globoko, ali celo malo višje, sicer ne tvorijo glav. Po presajanju sadike dobro zalijemo in vsaj še nekaj dni skrbimo, da bodo rastlinice imele dovolj vlage. 

Endivija

Najboljša za rast endivije so peščeno ilovnata vrtna tla, ki naj bodo dobro odcedna. Medvrstna razdalja med rastlinami naj bo 30 do 45 cm, razdalja v vrsti pa 20 do 30 cm. Endivija bo najbolje rasla v družbi fižola, pora in kapusnic, medtem ko ji peteršilj in zélena nista prijetna soseda. Zeleni listi endivije so precej grenki, zato se mnogi poslužujejo beljenja, pri katerem z določenim obdobjem prekrivanja notranjih listov, ti postanejo svetli, bolj krhki in prijetnejšega okusa. Belimo tako, da zunanje liste dvignemo in čvrsto privežemo okrog notranjih. To delamo takrat, ko ima rastlina že precej listov, torej je dovolj razvita.

Solata

Solata naj raste na topli, sončni in s humusom bogati gredici. Razdalja med rastlinami naj bo 15 do 30 cm, odvisno od vrste solate. Na rast solate dobro vplivajo paradižnik, fižol, kumare, čebula, zelena, bela redkev in drobnjak, od zelišč pa šetraj in koper. Krebuljica, posejana kot vmesni posevek, bo solato varovala pred polži, ušmi, mravljami in solatno plesnijo.

Radič

Najbolje uspeva na sončnih in toplih legah, pa tudi v bolj sušnih ali mokrih rastnih pogojih. Tudi glede tal ni preveč izbirčna in zahtevna solatnica, ker s svojim globokim koreninskim sistemom uspeva tako na lažjih kot bolj težkih tleh. Na radič lahko vpliva nekaj dnevno daljše vroče obdobje s temperaturami nad 30°C  in ga malo zaustavi v rasti in razvoju listov, rozet in glav. Sadimo ga na razdaljo 30 x 30 cm. Ugodni sosedje radiču so paradižnik, visoki fižol, korenček in solata.