Kreša je bila včasih poznana kot zdravilo proti skorbutu, pa tudi kot sredstvo za izboljšanje apetita in pripomoček za zaščito pred insekti. Danes lističe vrtne kreše večinoma dodajamo različnim jedem za izboljšanje okusa.

Okusna je v omakah, jajčnih in paradižnikovih jedeh in juhah, v solatah in krompirju. Pomešano s skuto ali surovim maslom pa jo namažemo tudi na kruh. Gojimo jo kjerkoli in kadarkoli. Jeseni in pozimi jo bomo zasejali v lončke in gojili v stanovanju, spomladi in poleti pa bo rasla v vrtu, kjer bo dobro uspevala tudi na manj sončnih gredicah.

Ko vrt počiva

V tem času krešo sejemo v plitve zaboje, sklede in lončke, ki jih napolnimo z rahlo zemljo. Pri vzgoji moramo paziti, da se zemlja v lončku nikoli ne izsuši, sicer bodo mladi sejančki hitro propadli. Ko je rastlina visoka približno 5 do 8 cm, je pravi čas, da lističe porežemo in uporabimo. Poleti doseže kreša to višino v sedmih do desetih dneh po setvi, pozimi pa v štirinajstih. Ker zelo hitro raste, jo sejemo večkrat, navadno vsakih 14 dni, da jo imamo vedno svežo pri roki. Režemo jo lahko kar nekajkrat, dokler ne opazimo, da so lističi pričeli rumeneti. Nato poskrbimo za nove setve.

Krešini kalčki

Seme kreše Biovalentin je nerazkuženo, zato ga lahko uporabljamo tudi za vzgojo krešinih kalčkov. Seme nakaljujemo v kalilniku ali v kozarcu, prekritem s tkanino. Dva do tri dni ga pustimo kaliti v temi, ko se pokažejo prvi kalčki, pa damo posode na svetlo.

Kreša izloča pri kaljenju veliko sluzi, zato ne odmerimo preveč semena, da se med nabrekanjem ne zaduši. Krešo nakaljujemo večkrat zapored, na primer enkrat tedensko, tako da imamo stalno na voljo sveže kalčke. Nakaljene rastlinice uporabimo po šestih dneh.

Kreša v vrtu

Kreša je enoletna rastlina. Sejemo jo v vrste, ki so med seboj oddaljene 10 do 15 cm ali pa kar prosto po vrtu, na kvadratni meter pa porabimo približno 10 do 12 g semena. Po setvi seme nežno vtisnemo v zemljo in ne prekrivamo. Kali okoli 3 do 5 dni. V vrtu jo lahko sejemo povsod, kjer je prostor, saj dobro prenaša tudi senco. Zgodaj spomladi, ko je še nevarnost nenadnih ohladitev, jo prekrivamo z vrtno tkanino ali pa sejemo v zaprte grede.

Zaradi nežnih lističev, ki lahko zelo hitro uvenejo, ter plitkega koreninskega sistema, kreše v vročih in sušnih poletnih mesecih običajno ne sejemo, oziroma ji namenimo v vrtu bolj senčno mesto. V mešanem posevku bo najlepše rasla v družbi z redkvico.

Andreja Tomšič